Tiskane izdaje
Ko je Voyager 1. avgusta 2013 zapustil naše osončje in se kot prva stvaritev človeških rok podal v medzvezdni prostor, je v globino vesolja ponesel tudi slovensko ime. Na zlati ploščici na instrumentu je vgravirano ime dr. Antona Mavretiča, slovenskega inženirja vesoljske tehnologije. Za izjemno znanstveno in inženirsko delo, s katerim je pomembno prispeval k poznavanju našega planeta, Sonca ter medplanetarnega in medzvezdnega prostora, je dr. Anton Mavretič danes prejel srebrni red za zasluge. Na posebni slovesnosti mu ga je vročil predsednik RS Borut Pahor.
Dr. Anton Mavretič je s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. Za oba je načrtoval, preizkusil in usposobil instrumente, s katerimi je človeštvo pridobilo številne podatke o Sončevem vetru, njegovi hitrosti, gostoti, temperaturi in tlaku ter plazmi.
S temi instrumenti so bili zbrani tudi podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter podatki o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. Obe vesoljski ladji bosta pri hitrosti 30 km/s do prve zvezde potovali približno 38.000 let. V vesolje pa sta ponesli tudi informacije o Zemlji: njene glasove s sporočili v 55 jezikih, pesmi, odlomke klasične glasbe, šume gozdov in človeških glasov, fotografije življenja na Zemlji, moškega in ženske ter človeško DNK.
Dr. Mavretič, ki sicer že več kot 50 leti živi in dela v ZDA, je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Pomembno pa je tudi njegov prenos znanja na mlajše generacije elektroinženirjev, ki jih je poučeval več desetletij.
Kljub delu in bivanju v tujini je 81-letni profesor elektronike ves čas ohranjal stik s Slovenijo in z rojstnim krajem Boldraž pri Metliki. Leta 2013 je v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju odprl razstavo o Voyagerju, za katero je prinesel načrte plovila in originalni rezervni instrument za merjenje Sončnega vetra.
Dr. Mavretič je med drugim dopisni član SAZU, častni občan Metlike in član Slovenskega svetovnega kongresa. Svoje znanje ljubeznivo deli z zainteresiranimi Slovenci. Del svoje znanstvene dokumentacije je podaril Nuku, pomemben del knjižnice Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, imel je vrsto predavanj.
