Sodobna biotehnologija žlahtni pridelavo hrane

Ta teden so podelili najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošen družbeni napredek v biotehniških vedah pri nas.
Jesenkovo nagrado za življenjsko delo je prejel Borut Bohanec, Mojca Žlahtič Zupanc je prejela nagrado kot najboljša študentka doktorskega študija, Eva Mravljak (por. Šnajder) pa je dobitnica Jesenkove nagrade za najboljši magisterij.

Nagrade, ki jih tradicionalno podeljujejo na biotehniški fakulteti, se imenujejo po dr. Franu Jesenku, prvem predavatelju botanike na ljubljanski univerzi. Bil je naš prvi uspešni žlahtnitelj rastlin in je sodeloval tudi pri ustanovitvi prve »semenogojske postaje« v Beltincih.

Borutu Bohancu nagrada za življenjsko delo

Prvič, odkar jih podeljujejo, je to nagrado prejel prof. dr. Borut Bohanec, prav tako dolgoletni profesor žlahtnjenja rastlin. Ob podelitvi so poudarili, da nagrajenec na več področjih vzorno nadaljuje in nadgrajuje Jesenkovo delo. Pri nas je uvedel rastlinsko biotehnologijo in razvija kakovostno raziskovalno delo.

Prof. dr. Peter Bohanec, Jesenkov nagrajenec za življenjsko delo Foto: Željko Stevanić

Bohančevo znanstveno uspešnost potrjuje 79 originalnih znanstvenih del, med njimi 68 odmevnih znanstvenih člankov, večinoma objavljenih v vodilnih revijah o žlahtnjenju rastlin, rastlinski biotehnologiji in genetiki. Je cenjena znanstvena avtoriteta na več področjih biotehnologije rastlin, uspešen vodja pedagoških aktivnosti in mednarodno priznan strokovnjak za žlahtnjenje rastlin.

Nagrajeni študenti

Dr. Mojca Žlahtič Zupanc je med doktorskim študijem proučevala problematiko življenjske dobe lesa in rezultate raziskav odmevno objavila v 11 znanstvenih člankih z visokim faktorjem vpliva. Ob predstavitvi svojega dela je poudarila pomen sodelovanja fakultete z gospodarstvom in zagotovila, da bo les kot »izjemen material« proučevala tudi v prihodnje ter novo znanje med drugim uporabljala v družinskem podjetju.

Druga nagrajenka, mag. Eva Mravljak je z nadpovprečnimi ocenami izstopala že med dodiplomskim študijem živilstva in prehrane. Svojo inovativnost in kreativnost je pokazala pri projektu Ecotrophelia, ko je skupina študentov živilstva pripravila okrepčilni beljakovinski pripravek PROMI in prejela nagrado za najboljšo ekoinovacijo. Odlično je bila ocenjena tudi njena magistrska naloga Kakovost kozjega sira iz mleka ekološke in konvencionalne reje, ki jo je opravila pod vodstvom doc. dr. Andreje Čanžek Majhenič. Zaposlena je na raziskovalnem oddelku podjetja Mercator Emba kot samostojna tehnologinja v razvoju.

Povezava znanosti in gospodarstva

Prav pomen sodelovanja znanosti in gospodarstva je ob podelitvi Jesenkovih nagrad, pregledu aktualnih razmer in pogledu v prihodnost poudaril tudi dekan biotehniške fakultete Miha Humar. Kot je dejal, na fakulteti gojijo tradicijo družbenoodgovornega delovanja in aktivno sodelujejo v štirih od devetih projektov strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP), in sicer na področjih hrane, naravnih virov, novih materialov, zdravja in krožnega gospodarstva. Pri tem določajo prioritete na področjih, ki jih je Slovenija opredelila kot prebojna v okviru pametnih specializacij.

Tudi Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije pri gospodarski zbornici, je prepričan, da je sodelovanje z razvojno-raziskovalnimi institucijami pomembno bolj kot kdaj prej. »V SRIP, ki ga vodimo pri naši sekciji na GZS in združuje več kot 70 partnerjev, smo si postavili cilj povečati uporabo lesa pri gradnji, in ker smo dobri pri nizkih lesenih gradnjah, smo se osredotočili na visoke gradnje. Tu orjemo ledino tudi v svetu.«

Priznanja biotehniške fakultete za izredne dosežke so prejeli še izr. prof. dr. Jernej Jakše z oddelka za agronomijo, doc. dr. Jasna Dolenc Koce z oddelka za biologijo in doc. dr. Marija Klopčič z oddelka za zootehniko. Med nepedagoškimi delavci sta jih prejela Jasna Lukan in Drago Vidic, med skupinami zunaj fakultete pa dr. Igor Drakskobler z zavoda za gozdove. Med prejemniki priznanj je tudi 21 študentov, ki so v lanskem koledarskem letu dosegli povprečno oceno najmanj 9,5.