Tiskane izdaje
Desetina vse elektrike, kolikor smo jo v minulem letu porabili v Evropi, je v dveh milijardah kilovatnih ur izžarela v uličnih svetilkah po bolj ali manj osvetljenih mestnih ulicah in pustila v okolju za seboj skoraj tri milijone ton emisij ogljikovega dioksida. A apetit ulične razsvetljave, zelo bistvene za varnost v mestu, je moč zmanjšati. V avstrijskem Gradcu z nekoliko manj prebivalstva kot v Ljubljani, so z uvedbo energijsko učinkovitejše mestne razsvetljave v enem letu (2005) zmanjšali porabo mestne elektrike za skoraj pol milijona kilovatnih ur in prihranili mestni blagajni skoraj 70 tisoč evrov. V bistveno večjem Dunaju, ki prišleke navduši z enkratno osvetljavo svojih številnih palač in mestnih znamenitosti, razmišljajo drugače.
Mesto, ki v veliki meri živi od svoje lepote, želi slednjo vključiti tudi v varčevanje. Tako ni presenetljivo, da so estetsko lepa »sončna drevesa« britanskega oblikovalca Rossa Lovegrova svojo svetovno premiero doživela prav na Dunaju in prav na njegovi najlepši ulici Ring in prav pred institucijo, ki skrbi za lepoto tudi v vsakdanjih stvareh, to je pred MAK, Muzejem uporabne umetnosti in Univerzo za uporabno umetnost. Na pobudo direktorja Maka Petra Noevera so jih tja »posadili« na večer Makove »odprte noči« 8. oktobra lani, kjer so natanko ob 22.45 uri osvetlile letni vrhunec javnega predstavljanja te znane dunajske ustanove.
Pet metrov in pol visoke kovinske strukture, ki spominjajo na drevesne veje (ali še bolje na velikanski šopek cvetja), z »listi« oziroma »cvetovi«, opremljenimi s sončnimi celicami (vsako »drevo« ima deset sončnih svetilk, opremljenih s 36 sončnimi celicami) in z napajajočimi se baterijami in elektronskim sistemom v steblih oziroma vejah ter senzorji za merjenje jakosti svetlobe v ozračju in avtomatsko prižiganje in ugašanje sončnih luči ob mraku in zori, so nato »poskusno« razsvetljevale ta del znamenite dunajske ulice ves oktober in še malo v november, nato pa so jih »presadili« pred milansko Scalo. Od tam so se preselila v Pariz in za njim v Frankfurt, nato pa še čez ocean v Los Angeles in še naprej preko zemeljske oble v Tokio.
Po besedah Christine Werner z dunajskega Managementa kulturnih projektov so sončna drevesa prestala preizkus na Dunaju več kot uspešno: ulico pod seboj so s pomočjo ulovljene in uskladiščene sončne svetlobe osvetljevala tudi še po štirih zaporednih oblačnih in brezsončnih dnevih. V dunajski mestni upravi so zato že sprožili postopek, ki naj bi odločil, ali bodo v mestu namestili še več »sončnih dreves« . »Upamo, da bodo tudi v drugih mestih ugotovili prednosti uporabe obnovljivih virov energije za osvetljevanje ulic,« je izjavila Wernerjeva in dodala, da bodo morda prav sončna drevesa postala glavni oblika ulične razsvetljave v Evropi.
»Moja sončna drevesa ne oddajajo le svetlobe,« pojasnjuje njihov oblikovalec Ross Lovegrove, ki je znan po tem, da se v svojem industrijskem oblikovanju zgleduje po sami naravi tako v estetskem smislu kot tudi funkcionalnem. »V urbano sivino vnašajo upanje, da lahko poskrbimo za varno mestno okolje in brez škode za naravno okolje.«
Toda birokratska kolesa se vrtijo počasi. Medtem ko so sončna drevesa prepotovala že skoraj pol zemeljske oble, na Dunaju še niso prispeli do končne odločitve, ali Lovegrovova sončna drevesa »zasaditi« za stalno ali ne. Za zdaj bodo zagotovo pognala korenine v samem Maku. Drugje pa se jim utegne pridružiti že nova vrsta. Ross Lovegrove je namreč že razvil novo različico drevesa, »prilagodljivo sončno drevo«, ki je po svoji funkciji hibrid med drevesom in sončnico.
»Njegove veje se obračajo za soncem in ga lovijo pa tudi sicer se prilagajajo vremenu. Podobno kot živo drevo se tudi veje sončnega drevesa v vetru združijo skupaj in kljubujejo tudi njegovim močnejšim sunkom,« pojasnjuje Lovegrove, ki razmišlja tudi še naprej. Tako že proučuje možnost, kako bi svoja nova drevesa opremil s posebnimi baloni, da bi hkrati tudi čistila zrak. Da bi bila torej ne le po videzu marveč tudi po funkciji kar najbolj podobna pravim biološkim drevesom.
Biološka mimikrija? Je možna? Je sprejemljiva? Ta vprašanja že razvnemajo številne bloggerje. A kakorkoli: čeprav sončna drevesa ne morejo nadomestiti pravih dreves, ni dvoma, da lahko nadomestijo običajne energijsko požrešne in potratne ulične svetilke, ki osvetljujejo mestne ulice danes.
Iz četrtkove priloge Dela Znanost
