Tiskane izdaje
Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da je za tovrstno dejavnost potrebnih le nekaj manjših programskih orodij, ki jih je brez težav mogoče sneti tudi s spleta. Marsikaterega izmed njih celo brezplačno, mnogi pa so tudi brezplačno priloženi operacijskim sistemom. Na drugi strani je skrb zbujajoče, koliko delodajalcev vohuni za svojimi uslužbenci in s tem velikokrat posega v njihovo popolnoma zasebno sfero, pa vendar bi afere z razkrivanjem tovrstnega vohunjenja tudi v evropskem merilu lahko prešteli na prste ene roke. Nazadnje je največ prahu dvignil nemški Telekom in prav tako nemško trgovsko podjetje Lidl, ki naj bi svoje uslužbence nadzirala tudi več let skupaj. Uslužbenec tako na delovnem mestu nima nobene zasebnosti in mnogi trdijo, da je niti ne potrebuje, saj služba ni mesto za pošiljanje zasebne elektronske pošte in zadovoljevanje svojih bioloških potreb, je pa res, da tovrstni vohuni kaj hitro presežejo mejo, ki naj bi uslužbencu še dajala integriteto.
Podobno, kot so bile nekoč računalniške igre, so tudi vohunski programi stranski proizvod programske opreme, ki se je sprva uporabljala kot nadzorni sistem za administratorje strežnikov. S pomočjo oddaljenega namizja je namreč lahko vzdrževalec sistema dostopal do ključnih funkcij na računalniku, hkrati pa je imel celoten nadzor na dogajanjem na oddaljenem računalnikom. Programska oprema, ki mogoča takšen nadzor, je pravzaprav del operacijskega sistema Windows XP, pri Visti pa je zadeva postavljena še veliko bolj sofisticirano in rahlo spominja na pravo vohunsko centralo. Seveda obstajajo tudi orodja, ki so v resnici namenjena nadzoru nad uslužbenci in nosijo temu primerna imena. Primer je program Boss Everyware, ki je za vsakdanjega uporabnika računalnika popolnoma skrit, njegovo delovanje pa je precej podobno računalniškim virusom. Takšna programska oprema v povprečju stane okoli šestdeset evrov, na trgu pa je še več takšnih različnih programov, a se večinoma ločijo le v malenkostih. Nadrejeni, ki ima dostop do vseh računalnikov v podjetju ali enoti, mora na vsakega izmed njih naložiti kratek program, ki mu nato omogoča vohunjenje. Šef tako lahko dostopa do dejavnosti na namizju, pregleduje vpisane besede v iskalnike in pregleda zgodovino obiskanih spletnih strani. Programska oprema izračuna celo podatke, kot so čas, porabljen za pregledovanje zasebne elektronske pošte ali neslužbenih spletnih strani.
Toda, kot vse drugo na tem svetu, tudi vohunski programi niso vsemogočni in jih je mogoče odkriti. Lahko vam uspe kar z Windows Defenderjem, ki s pomočjo posebne funkcije prečeše računalnik in ugotovi, kateri programi so se ob zagonu samodejno zagnali. Če je na računalniku vohunski program, je zelo verjetno, da ga bo program tudi zaznal in vas opozoril nanj.
Iz petkove priloge tiskanega Dela Infoteh
