Tiskane izdaje
Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so: Projekt Urbano doživetje v živo (Urban Education Live), Fakultete za družbene vede, pod vodstvom doc. dr. Matjaža Uršiča. Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil uspešen s projektom Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi (Bright Future), vodja skupine je dr. David Bole. Tretji projekt pa je nastal v okviru Urbanističnega inštituta Republike Slovenije z vodjo skupine dr. Barbaro Goličnik Marušić: C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places). ZRC SAZU pa je uspelo pridobiti projekt v vlogi koordinatorjev.
Pogoj za sodelovanje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk na mednarodnih razpisih Skupne programske pobude Urbana Evropa je članstvo ARRS v tej pobudi, ki je sicer ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije. ARRS je polnopravna članica pobude od leta 2015.
Med petnjastimi izbranimi projekti kar trije slovenski
Uspeh slovenskih raziskovalcev je po besedah direktorja ARRS Jozsefa Györkösa izjemen, saj je Slovenija na razpisu sodelovala prvič. Kljub temu ji je v močni evropski konkurenci 187 prijavljenih projektov, izmed katerih so jih izbrali petnajst, uspelo pridobiti sredstva za tri projekte.
Na današnji novinarski konferenci je Györkös povedal, da ARRS sredstva v večji meri pridobiva iz državnega proračuna. Drugih prihodkov nima oziroma jih je malo, zato so tovrstni komplementarni instrumenti izredno pomembni, je poudaril.
Mednarodni razpis Pametne prihodnosti mest je pripravila evropska Skupna programska pobuda Urbana Evropa. V razpisu je sodelovalo 22 agencij iz 18 držav Evropske unije ter Norveške in Turčije. Proračun razpisa je znašal 24,5 milijonov evrov. Dodatnih pet milijonov evrov pa so agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020.
Kaj so cilji projektov?
Cilj projekta Urbano izobraževanje v živo, s slovenskim partnerjem FDV, je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi s pomočjo učnih procesov študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist. Ključen poudarek projekta je po besedah vodje izboljšati pretok znanja in informacij v različne smeri.
S projektom Svetla prihodnost za črna mesta, ki ga vodi raziskovalec David Bole z ZRC SAZU, želijo odpreti polje tudi za raziskovanje malih industrijskih mest, ki je po mnenju Boleta zapostavljeno. Hkrati pa bi želeli politikom in načrtovalce ponuditi nova orodja ter omogočiti prenos znanja v politične odločitve, je dejal.
V projektu C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov pa bodo informacijsko komunikacijske tehnologije uporabili za soustvarjanje vključujočih javnih prostorov.
