Tiskane izdaje
Odkar so znanstveniki v celoti prebrali človeški genom, se nenehno pojavljajo nova dognanja s področja genetike. Človek dobi vtis, da je skoraj vse, kar počnemo in kar nas doleti v življenju, povezano z našimi geni. Tako je ena izmed prvih raziskav, ki so se lotile osebnostnih razlik in stresnih motenj, ugotovila, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k skrajni anksioznosti zaradi podedovane mutacije. Ta obstaja kar pri polovici vseh ljudi, njeni učinki pa se pokažejo le pri vsakem četrtem človeku, ki je od staršev dobil obe kopiji gena za živčnost.
Nekateri ljudje imajo veliko več možnosti, da bodo bolj napeti od drugih in da bodo trpeli za težavami, povezanimi z izjemno anksioznostjo, kakršne so posttravmatski stres in obsesivno-kompulzivne motnje, je zapisal britanski Independent. Znanstveniki pravijo, da je med ljudmi mogoče prepoznati genetske razlike; te neposredno delujejo na nevrotransmitrske kemikalije v možganih, ki vplivajo na osebnostne značilnosti.
Raziskovalci z univerze v Bonnu v Nemčiji menijo, da je njihovo odkritje odprlo pot za prepoznavanje drugih genov, ki določajo, kdo bo postal tako živčen, da se iz tega lahko razvije psihična bolezen. »Ta genska variacija je morda le ena od številnih dejavnikov, ki delujejo na tako zapleteno lastnost, kot je anksioznost. A vendar je to korak v pravo smer,« je prepričan dr. Christian Montag, član ekipe z bonnske univerze, ki je svoja dognanja objavila v znanstveni reviji Behavioural Neuroscience. »V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti morda mogoče predpisati pravilno količino ustreznega zdravila, odvisno od pacientovega genskega zapisa.«
Nemška raziskava se je osredotočila na gen, znan kot COMT. Ta nadzira encim, ki slabi signale dopamina, pomembnega nevrotransmiterja v možganih, povezanega s številnimi psihološkimi stanji, kakršni sta Parkinsonova bolezen ali shizofrenija. Gen obstaja v dveh različicah, imenovanih met158 in val158. Ljudje z največ možnosti za anksioznost so od staršev podedovali obe kopiji variacije gena met158. Takšno kombinacijo genov ima kar četrtina belih Evropejcev. Po nemški teoriji imajo ti ljudje močnejše signale dopamina v možganih, kar se odraža v »nefleksibilnem osredotočenju pozornosti« - ne morejo se odtrgati od neprijetnega dražljaja.
Nemški znanstveniki so raziskovali vlogo variacij gena CMOT pri 96 mladih ženskah, ki so imele eno izmed treh genetskih kombinacij met/met, met/val in val/val. Kazali so jim podobe različnih neprijetnosti in jih hkrati strašili z glasnimi hrupnimi zvoki, da bi jih prisilili, da se refleksno zdrznejo.
»Ta refleks smo izzvali, ker gre za zelo staro evolucionarno znamenje anksioznosti, ki se ga ne da manipulirati ali ponarediti. Odziv je bil močnejši, kadar so gledale negativno podobo, pri čemer so se izrazito zdrznile tiste testiranke, ki so imele kombinacijo gena met/met,« je za Independent povedal eden izmed glavnih raziskovalcev dr. Martin Reuter. »Anksioznost je zelo zapleten pojav, za katerega je odgovornih veliko genov, toda njen ključni element je prav ta specifična genska variacija.«
Eden izmed dolgoročnih ciljev raziskave je možnost identifikacije genskih variacij, zaradi katerih so nekateri ljudje nagnjeni k ekstremni anksioznosti, da bi lahko oblikovali zdravila, ki bi zmanjševala to tveganje. »Morda bomo sčasoma prišli do namiga za ustrezno terapijo, treba pa je vedeti, da so možgani zelo kompleksni,« opozarja dr. Reuter.
Iz tiskane izdaje Dela.
