Tiskane izdaje
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tamara Lah Turnšek pravi, da je poslanstvo njihovega inštituta v tem, da poleg temeljnega znanja pokažejo možne aplikacije, da najdejo v poslovnem sektorju partnerja, ki ga zanima znanje in zna to tudi komercializirati. »Prizadevamo si, da postanejo naša temeljna raziskovanja uporabna. Ponudimo lahko uporabne interpretacije analiz, kar je naša dodana vrednost. Trženje ni naša vizija, zanimajo pa nas možnosti ustanovitve odcepljenega podjetja skupaj s partnerji.«
Uporabne analize sicer že izvajajo, denimo njihova Morska biološka postaja opravlja meritve, ki jih potrebuje država za izvajanje okoljskih konvencij. Drugi oddelki sodelujejo z Lekom ter s podjetjema Biaseparations in Arhel. Sodelovali so tudi s Pivovarno Laško v projektu »zdravega« piva (dodajanje antikancerogenih snovi), dokler pivovarna ni prekinila financiranja. Sicer pa je sodelovanje z domačo industrijo razmeroma skromno, znaša le približno pet odstotkov prihodkov NIB v okviru celotnega letnega proračuna inštituta, vrednega približno šest milijonov evrov.
Za projekt trženja znanja so se odločili zato, ker javna sredstva za financiranje raziskovalnega dela zadnja leta upadajo. Manj je tudi projektov, ki jih pridobijo na razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, sodelovanje z domačo industrijo pa zaradi gospodarske krize in prodaj podjetij počasi zamira. Ker domača industrija »diha na škrge« in klesti izdatke za razvoj, je usmeritev inštituta s 150 zaposlenimi na mednarodni trg najbolj logična izbira.
Kot prvo stopnico vstopanja na večji trg so izbrali tiste države, s katerimi že sodelujejo oziroma je verjetnost navezav velika. Ciljajo predvsem na države zunaj Evrope, kot so ZDA, Kanada, Japonska in države BRIC. Pri doseganju ciljev bi jim lahko pomagala tudi znanstvena diplomacija, če bi postala sestavni del naše zunanje politike.
Brazilijo zanimajo gensko spremenjeni organizmi
Najboljše možnosti se NIB odpirajo v Braziliji, ki jo zanimajo metode za detekcijo gensko spremenjenih organizmov, inštitut za biologijo pa ima na oddelku za rastlinsko biotehnologijo enega najboljših laboratorijev za detekcijo GSO v semenih.
Druga možnost sodelovanja se odpira z brazilskim inštitutom za preiskovanje Amazonije INPA. Ker ima NIB odlično opremo, bi lahko za Brazilce opravljal meritve in poskuse, kako ogrevanje Amazonije vpliva na organizme. Medtem ko je z obema brazilskima institucijama v pripravi sporazum o sodelovanju, to že poteka med brazilsko federalno agencijo za kmetijstvo EMBRAPA in oddelkom inštituta za entomologijo (žuželke). Ker je potencial znanja 92 raziskovalcev na vseh petih oddelkih inštituta tako velik, se odpirajo možnosti za trženje, morda ne vseh raziskav in analiz, nekaterih pa zagotovo. Prepoznavanje, katera znanja bi bila lahko koristna za gospodarske subjekte, če bi jih nagovorili v poslovnem jeziku, je ena od nalog izobraževalnih delavnic z raziskovalci.
Delavnico vodi zunanja svetovalka za prenos tehnologij mag. Helena Valas: »Pisarne za prenos tehnologij v tujini se ne ukvarjajo samo s patentiranjem in licenciranjem. Njihovo delo je tudi nagovarjanje podjetij za naročanje raziskav ali skupnih razvojnih projektov. Toda pogoj za takšno delovanje je pozicioniranje raziskovalne institucije. Najprej je treba povedati podjetjem v tujini, da obstaja v Sloveniji Nacionalni inštitut za biologijo. Drug pogoj pa je, da morajo zaupati inštitutu kot partnerju.«
Valasova opozarja tudi na razlike v kulturi raziskovalcev v industriji in znanstvenih institucijah. Raziskovalci v industriji ponavadi skrivajo raziskave in razvoj, ker vedo, da je konkurenca neusmiljena. Raziskovalci v javnih raziskovalnih institucijah pa so bolj odprti, objavljajo raziskave zato, da se ideje pretakajo. Če želi javna institucija sodelovati s podjetji, mora zagotoviti, da informacije ne bodo odtekale, da se bodo držali dogovorjenih rokov in cene in predvsem, da sodelovanje prinaša dodano vrednost za določen izdelek ali storitev. To in pa ugotavljanje, katere raziskave ali skupni projekti so potencialno zanimivi za podjetja, je osrednja vsebina delavnice z raziskovalci v okviru projekta trženja znanj inštituta.
Patentne baze
V okviru trženja in iskanja potencialnih partnerjev sta možni dve poti. Prva je neposreden obisk tujih partnerjev in navezava stika z razvojniki za tehnologije, druga pa obisk mednarodnih strokovnih sejmov in tam navezava kontaktov. Ker se bo z opisanimi tržnimi aktivnostmi na začetku ukvarjala Valasova, se namerava udeležiti sejma o biocidnih sredstvih v Franciji ter podobnega v Ameriki in sejma za biotehnologijo v Angliji. Za trženje znanja so koristni tudi strokovni seminarji, na katerih znanstveniki predstavljajo svoje raziskave in tako opozorijo industrijo, ki ponavadi sponzorira take seminarje, na svoje znanje in kompetence. Posebej pa poudarja pomen patentiranja, preden na inštitutu začnejo bolj intenzivno delovati v smeri trženja: »Znanstveno odličnost morajo pokriti znanstveniki.«
Direktorica inštituta pa se zaveda, da vsi raziskovalci niso najbolj navdušeni nad projektom trženja znanj, ker verjamejo samo v temeljno znanost, a med njimi, predvsem med mlajšimi raziskovalci se jih tudi veliko zaveda, da je nujno sodelovanje z industrijo in pridobivanje sredstev iz tržne dejavnosti. Po njenih besedah bi radi s projektom mladim raziskovalcem – teh je na inštitutu 29 – pokazali, da je prihodnost za delo zanje tudi doma in da ne bi več razmišljali o selitvi v tujino. Hkrati se zaveda, da bi morali najti tudi dober način motiviranja za trženje, kar pa je še vedno najbolj učinkovito v denarni obliki. »V krizi se vsak ozira za dodatnim zaslužkom. Zakaj se ne bi oziral v svoji stroki, ki jo najbolj obvlada?«
