V Cobissovi mreži bi lahko bil ves Zahodni Balkan

Knjižnični informacijski sistem naj bi se iz Izuma širil v balkanske države do Albanije in Bolgarije, a izvoz znanja se zatika.

Objavljeno
17. november 2016 12.32
IZUM, 12.2.2016, Maribor [IZUM]
Jasna Kontler Salamon
Jasna Kontler Salamon
Institut informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru že več kot 25 let razvija in vzdržuje knjižnični informacijski sistem Cobiss. Letos spomladi je pridobil nove prostore, večinoma zgrajene z evropskimi sredstvi, hkrati pa mu grozi, da bo izgubil razlog zanje – predvideno širitev svojih storitev v države Zahodnega Balkana.

Omenjeno mednarodno sodelovanje Izuma ima sicer dolgo tradicijo. Leta 1987 je Raziskovalna skupnost Slovenije predhodnika Izuma, Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) imenovala za gostitelja sistema znanstvenih in tehnoloških informacij v Sloveniji, istega leta pa mu je predsedstvo tedanje skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic dodelilo vlogo nosilca avtomatizacije jugoslovanskih knjižnic – začetni vložek v razvoj mreže Cobiss.Net v vrednosti 12 milijonov dolarjev je zagotovila zvezna vlada.

To vlogo je RCUM dobil prav zaradi razvoja Cobissa, sistema vzajemne katalogizacije kot osnove knjižničnega informacijskega sistema. V mariborski univerzitetni knjižnici je bil že leta 1984 izdelan prvi računalniški bibliografski zapis in uvedena avtomatizirana knjižnična izposoja na podlagi programske opreme, ki jo je razvil RCUM pod vodstvom mag. Tomaža Seljaka.

RCUM je z novimi vlogami močno prerasel okvire univerze in si pod imenom IZUM leta 1992 pridobil status državnega infrastrukturnega zavoda, katerega poslanstvo je, kot piše v ustanovitvenem vladnem odloku, biti »informacijski servis raziskovalne sfere Slovenije in koordinator razvoja skupnih osnov znanstvenega informiranja in komuniciranja, nacionalni bibliografski servis in nosilec razvoja skupnih osnov računalniško podprtega knjižnično informacijskega sistema v Sloveniji ter razvojno servisni center računalniške in komunikacijske infrastrukture raziskovalne, izobraževalne in kulturne sfere Slovenije«. To mu očitno odlično uspeva, saj se po mednarodno primerljivih kazalnikih na omenjenih področjih uvršča v evropski in celo svetovni vrh.

Še v nekdanji državi so Cobiss že preizkusili v nekaterih knjižnicah drugih republik in izkušnje so bile po vsem sodeč dovolj dobre, da je interes za pridobitev tega sistema preživel razpad Jugoslavije in Izum je sredi devetdesetih obnovil sodelovanje z Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Le Hrvaška se po osamosvojitvi vsaj uradno za Cobiss ni več zanimala. Ga je pa v zadnjih letih sprejelo veliko knjižnic v Albaniji, prav tako se zanj zanimajo knjižnice na Kosovu.

Storitve za določeno ceno

Izum je za širitev mreže Cobiss.Net pričakoval tudi ustrezno financiranje od Slovenije, kajti knjižnice v drugih državah z območja nekdanje Jugoslavije same niso imele dovolj denarja za takšne naložbe. Toda denarja za ta namen je bilo pri nas, nasprotno, iz leta v leto manj – predlanskim je bila finančna podpora projektu povsem ukinjena.

Finančni primanjkljaj so v Izumu zato poskušali nadomestiti s predlogi za financiranje širitve mreže Cobiss.Net iz evropskih skladov. A tudi za pridobitev teh sredstev so praviloma potrebovali državno podporo. Prav tako bi bilo logično, da bi Slovenija podporo širitvi Cobissa uvrstila v okvir svoje (obvezne) pomoči državam v razvoju, med katere sodijo tudi države Zahodnega Balkana.

Vendar ne gre zgolj za enostransko financiranje. »Vsaka nova vključena knjižnica pomeni toliko in toliko novih vključenih računalnikov, vsak nov PC, ki uporablja Cobiss, pa nam prinese 21 evrov na mesec. Znesek je na videz majhen, toda upoštevajmo, da ima Srbija več kot tri tisoč knjižnic. Pospešena gradnja omrežja je torej tudi naš neposredni razvojni interes,« nam je pred dvanajstimi leti dejal vodilni avtor Cobissa in takratni direktor Izuma Tomaž Seljak. Dejansko Izum s prodajo svojih izdelkov in storitev – licence za organizacijske rešitve in programsko opremo – pridobi približno desetino prihodkov.

Več sto tisoč uporabnikov

Kakšen je pomen Cobissa, je mogoče sklepati že po tem, da ga samo v Sloveniji redno uporablja več sto tisoč ljudi. V sistem so vključene vse visokošolske ustanove, vse javne knjižnice in veliko srednjih šol, v njem vodijo svoje bibliografije tudi vsi registrirani slovenski raziskovalci – to omogoča podsistem Sicris, ki ga Izum upravlja skupaj z nacionalno raziskovalno agencijo (ARRS).

Po razvitosti in uspešnosti delovanja Cobissa in Sicrisa se po ocenah tujih strokovnjakov Slovenija uvršča med informacijsko najbolj razvite države. Zlasti izstopa po učinkovitem zagotavljanju servisnih dejavnosti, za kar glede na število uporabnikov namenjamo precej manj denarja kot v državah, s katerimi se sicer lahko primerjamo.

Ob takšnih podatkih se je dolgo zdelo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada prepoznala Cobissove razvojne prednosti, čemur bi sledila ustrezna podpora. A se to menda v mandatu nobene vlade ni zgodilo. Lahko pa na spletnih straneh ministrstva za zunanje zadeve najdemo podatke o znatnem financiranju drugih projektov v državah Zahodnega Balkana, kot so ureditev referenčnega akreditacijskega laboratorija v BiH za proučevanje kvalitete naftnih derivatov, gradnja sortirnice odpadkov na Žabljaku, gradnja naprave za čiščenje odpadnih voda na Zlatiboru, gradnja vrtca v Šimanovcih, opremljanje športnih dvoran in pogozdovanje v Albaniji.

Unesco prepoznal potencial Cobissa

V tem desetletju so se v Izumu in pri širitvi Cobissa zgodile bistvene spremembe. Najprej je pred petimi leti s položaja direktorja Izuma protestno odstopil mag. Seljak – razlog je bilo, po njegovih besedah, vladno podcenjevanje vloge in pomena Izuma – vendar je obdržal vlogo koordinatorja pri širitvi Cobissa na Zahodni Balkan.

V Cobiss.Net sta se poleg držav nekdanje Jugoslavije vključili še Albanija in Bolgarija. Na začetku tega desetletja je bilo v mrežo Cobissa povezanih že 600 knjižnic in prek njih 300.000 uporabnikov. Največjo spodbudo pa je pomenila odločitev Unesca, da Izum uvrsti med regionalne centre za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme v raziskovalni dejavnosti. Naslednji korak je bil skupni projekt Unesca in EU, vreden 10 milijonov evrov, ki bi omogočil in pospešil širitev Cobissa na Zahodni Balkan. Potrebovali so samo še soglasje vlad vključenih držav. To bi se moralo zgoditi lani, a je umanjkala ravno podpora Slovenije.

Preveč vizionarski projekt?

Presenetljivo je, da so bili po tistem slovesno odprti novi prostori Izuma v Mariboru, ki jih je ta dobil ravno zaradi načrtovanih novih nalog (prostori so stali 10 milijonov evrov, večina so bila evropska sredstva). Vendar vlada za širitev doslej ni našla denarja, čeprav bi ga lahko zagotovila v okviru strategije razvojne pomoči državam v razvoju, kjer prevladujejo prav države Zahodnega Balkana.

V resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 najdemo tudi »znanstveno tehnološko sodelovanje skupaj z gradnjo knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti za podporo izobraževanju in raziskovanju ter kulturnemu, tehnološkemu in gospodarskemu razvoju«.

V predlogu okvirnega programa mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči za obdobje od leta 2016 do 2019 pa bi omenjena področja zaman iskali. Enako velja za osnutek resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju za obdobje do leta 2030, ki je šel pravkar skozi javno razpravo in je torej še čas za popravke.

Verjetno bi lahko Slovenija s Cobissom ponudila bistveno bolj učinkovito in konkretno pomoč, kot pa bi jo zgolj s predvidenim »spodbujanjem vključujočih in odpornih/stabilnih družb, s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, boljših priložnostih za vsakogar, varstvu in promociji pravic žensk, otrok in starejših ter zagotavljanju kakovostnega izobraževanja«, oziroma z »varovanjem okolja, vključno z blaženjem in prilagajanjem podnebnim spremembam in poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z energetskimi viri, zlasti z vodami in gozdovi«.

»Očitno je Cobiss.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike slovenske vlade do Zahodnega Balkana. Tako si zapravljamo zaupanje in ugled ter priložnosti za širitev izvirnega slovenskega znanja v države na tem območju,« brez dlake na jeziku ugotavlja mag. Seljak.