Tiskane izdaje
Nacionalni inštitut za biologijo znotraj raznolikih ved o življenju z infrastrukturo v Ljubljani in Piranu, z več kot 120 zaposlenimi in tudi z mednarodnimi povezavami ustvarja vrhunsko temeljno in uporabno znanje na področju ekologije in genetike rastlin, živali, človeka in mikrobov ter raziskuje biološke zakonitosti morskih in celinskih ekosistemov in organizmov. Že vrsto let ugotavljajo, da so razmere za moderno znanstveno delo pri nas neugodne, saj vlaganja v infrastrukturo močno zastajajo.
Po besedah direktorice NIB prof. dr. Tamare Lah Turnšek zato tudi prenos znanja v gospodarstvo močno zaostaja glede na potenciale, ki bi jih z boljšo podpori lahko učinkoviteje posredovali v zahtevno inovativno okolje. Ob nedavni predstavitvi novega projekta biološkega stičišča je tako pozvala odgovorne odločevalce, naj v novem proračunskem obdobju omogočijo začetek financiranja nadgradnje NIB v BTS-NIB, ki bo namenjen raziskavam na »v svetu enem od najhitreje razvijajočih se in obetavnih področij«.
Stičišče za inovacije
Razvojni potencial in načrti inštituta za biologijo, ki je tretji največji raziskovalni zavod za naravoslovne vede pri nas z dolgo tradicijo (deluje že od leta 1960), so veliki. Vsebinske usmeritve so, kot poudarjajo, skladne s ključnimi prednostnimi načrti tako slovenskih kot evropskih strateških in razvojnih dokumentov.
Aktualna investicija je v fazi odobrenega gradbenega dovoljenja, zato je pomembno »pospešeno začeti z realizacijo«. Od 38 milijonov, kolikor je ocenjena skupna vrednost, je 18 milijonov predvidenih za razširitev in gradnjo objekta na površini 7.000 kvadratnih metrov na sedežu NIB ob Večni poti v Ljubljani, preostalo vsoto pa bi vložili v opremo.
Načrtovano biotehnološko stičišče, ki bo delovalo v povezavi z že delujočim Slovenskim inovacijskim stičiščem (SIS), bo z novo infrastrukturo omogočalo tesnejše povezovanje temeljnih znanosti o življenju z gospodarstvom na področjih farmacije, biomedicinske tehnologije, živilske industrije, biomimetike in okoljske biotehnologije. Boljše bodo možnosti za povezovanje z inkubatorskimi okolji in ustanavljanje odcepljenih podjetij, ki bodo prenašala v prakso vrhunsko znanje in inovacije, prav tako možnosti za kakovostno doktorsko in podoktorsko izobraževanje ter izobraževanje strokovnjakov za potrebe gospodarstva.
Presoja mednarodnih ekspertov
Za kakovostno pripravo, izvedbo in delovanje biotehnološkega stičišča NIB so povabili vrhunske mednarodne strokovnjake, člane svetovne mreže ekspertov KEN. Pri tem so sodelovali vodja tima prof. dr. Raghunath Anant Mašelkar, ki je na delovnem posvetu predstavil razvoj biotehnologije v svetu in tovrstne potenciale pri nas, strokovnjakinja za trženje inovacij in tehnologije Nava Swersky Sofer, po mnenju katere so za to področje tudi pri nas dobre možnosti, vendar so premalo izrabljene, ter britanski strokovnjak, psiholog in zdravnik prof. Stephen Minger, ki je že večkrat gostoval na NIB in prav tako podpira njihove načrte.
Posveta so se udeležili ugledni slovenski strokovnjaki. Mag. Vojmir Urlep, nekdanji predsednik uprave Leka, je poudaril, da lahko ob preudarni izbiri prednostnih razvojnih področij tudi v okviru tega projekta slovenskim znanstvenikom uspe s prebojnimi rezultati. Prof. dr. Stanislav Pejovnik vidi velike prednosti s povezovanjem biotehnološkega stičišča in SIS v okolju, kjer so sicer že nekaj časa aktualne razprave o razvoju naravoslovno-tehničnega kampusa ob Večni poti.
Prevladala je ocena, da bi z omenjenim projektom lahko postali vzorčen primer za Slovenijo in širšo regijo pri komercializaciji znanstvenih dosežkov ter prenosu znanja v industrijo. Velik potencial v visoko strokovno izobraženem kadru in vrhunski tehnologiji pa se po mnenju načrtovalcev projekta lahko uresniči le, če bo svojo vlogo odigrala tudi država. Eksperti bodo pripravili končno poročilo, a so že zdaj poudarili, da so pripravljeni s svojim znanjem pomagati tudi v prihodnje.
Zgledno sodelovanje
Lek in NIB sta bila kot člana konzorcija uspešna tudi na javnem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s projektom nove generacije bioloških zdravil, vrednim 8,81 milijona evrov za razvoj visokotehnološke rešitve za cenejšo, varnejšo in hitrejšo proizvodnjo bioloških učinkovin in boljšo dostopnost bioloških zdravil.
Slovenski znanstveni park
»Prvič v zgodovini slovenske države gradimo znanstveni park, ki bi ga lahko poimenovali medicinska dolina,« poudarja dr. Pejovnik, dolgoletni vztrajni zagovornik projekta. Potem ko je za skoraj dve desetletji zastala celovita gradnja biotehnološkega središča, v okolici pa so zrasli tehnološki park in nove stavbe fakultet, z optimizmom pričakuje tudi razvoj znanstvenega parka.
To po njegovih besedah niso samo tovarne, lahko je tudi medicinski center za ionsko terapijo oziroma protonsko obsevanje rakavih tumorjev, razvoj in izdelovanje medicinskih naprav od protetike do robotike in še marsikaj drugega, kar omogoča sodobno znanstvenoraziskovalno okolje. Takšno okolje, v katerem sodelujejo znanstveniki in razvojni strokovnjaki in tečejo visokotehnološke storitve ter proizvodnja, pa potrebuje vse, od univerze, inštitutov, tehnološkega parka, biotehnološkega inkubatorja – in povsod po svetu to nastaja z močno vladno podporo. »Le tako je lažje pridobiti zasebne vlagatelje oziroma sredstva evropskega sklada. Skratka, tudi v Sloveniji potrebujemo medicinsko različico silicijeve doline,« je prepričan Pejovnik.
