V veličastnem svetu podzemnih jam

Sodelavci uredništva prirodoslovnega društva, ki izdaja Proteus, mesečnik za poljudno naravoslovje, so za letošnje poletno branje pripravili obsežno in bogato ilustrirano tematsko publikacijo o parku Škocjanske jame.

Naslovnico krasi fotografija skalnega roba ob Hankejevem kanalu avtorja Boruta Lozeja, vrsta priznanih strokovnjakov s tega področja pa predstavi park v luči svetovne dediščine Unesca, spomenike, Škocjan z okolico v najstarejših obdobjih človekove poselitve, floro in favno ter v sklepnem delu kot posebno zanimivost – izjemno pestrost netopirjev v parku.

Da so danes Škocjanske jame znane po vsem svetu, so zaslužni herojski prvi raziskovalci, ki so že konec 19. stoletja raziskali skoraj šest kilometrov jamskih rovov, spomni avtorica uvodnega prispevka Rosana Cerkvenik. V Škocjanskih jamah so pozneje hkrati potekale jamarske raziskave, gradnja turistične infrastrukture, kar je na začetku pomenilo predvsem klesanje poti, in organizacija turističnih obiskov.

Vznemirljivo potovanje v preteklost je pripravil znanstvenoraziskovalni sodelavec Borut Peric, ki opisuje zgodnje arheološke najdbe, Valvazorjevo »dramatično uprizoritev izginjanja vode v podzemlje«, prvo »znanstveno« raziskavo lekarnarja iz Neaplja, ki je povezavo med reko, ki ponika v Škocjanske jame, in izviri Timave skušal dokazati s plovci.

Avtor preglednega prispevka pojasni, da so se prave raziskave, predvsem odkrivanje še neodkritih notranjih delov Škocjanskih jam, začele v prvi polovici 19. stoletja in se potem z večjimi ali manjšimi uspehi, večkrat pa tudi širše v svetu odmevnimi dosežki sistematično nadaljevale vse do danes.

Klasične, jamarske raziskave so bile nadgrajene z raziskovanjem podzemnega toka Reke do izvirov Timave. Velike pozornosti so bile vedno deležne poplave in ni presenetljivo, da je bil prvi doktorat na temo Škocjanskih jam iz leta 1923 posvečen hidrologiji.

Z nadaljnjim razvojem številnih ved, med katerimi je najpomembnejše krasoslovje, so prišla nova znanstvena dognanja, ki presegajo domače okvire; geološke, geomorfološke in hidrološke posebnosti, redke in endemične rastlinske in živalske vrste, bogata arheološka dediščina in zgodovina raziskovanj so postavile Škocjanske jame na svetovni zemljevid.