V znamenju vrhuncev slovenske znanosti

Ljubljana – Na slavnostnem podiju v dvorani Cankarjevega doma se je ob podelitvi letošnjih najbolj prestižnih slovenskih nagrad in priznanj v znanosti in raziskovalni dejavnosti zvrstilo 13 posameznih nagrajencev in ena raziskovalna skupina. Nagrajeni dosežki kažejo, da je bera znanosti bogata in si vsekakor zasluži več pozornosti tudi med letom, in ne le ob sicer pomembni in ugledni podelitvi nagrad in priznanj.

Nagradi za življenjsko delo

Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti RS in Puhovo priznanje se je odločil, da letos podeli dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, tri priznanja ambasador znanosti RS in dve Puhovi priznanji za pomembne dosežke.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta tako dobila akademik prof. dr. Branko Stanovnik in akademik prof. dr. Uroš Skalerič. Raziskovalno delo Branka Stanovnika je pretežno usmerjeno na področje organske heterociklične kemije, skupaj z akademikom prof. dr. Miho Tišlerjem pa je ustanovitelj ljubljanske šole heterociklične kemije, ki je mednarodno znana že pol stoletja. Objavil je več kot 600 znanstvenih in strokovnih del ter prijavil deset patentov. Po zaslugi odmevnih dosežkov na svojem področju je član uredniških odborov številnih mednarodnih časopisov in več tujih znanstvenih akademij.

Življenjska pot drugega letošnjega Zoisovega nagrajenca za življenjsko delo, akademika prof. dr. Uroša Skaleriča, poteka med kliničnim in raziskovalnim delom v stomatologiji. Po podoktorskem študiju in delu na uglednih ustanovah v ZDA je v Sloveniji prvi zasejal seme pri nas tedaj še slabo razvite parodontologije in uvedel poklic ustnih higienikov, ki so nepogrešljiv člen pri preprečevanju bolezni zob in obzobnih tkiv. Je redni član SAZU in častni član Ameriške akademije za parodontoloogijo. Bil je predsednik Evropskega odseka Mednarodne zveze za stomatološke raziskave, Evropske federacije za parodontologijo in Mednarodne akademije za parodontologijo, kar odseva izjemen ugled in prispevek k razvoju stomatologije tudi v svetovnem merilu.

Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke

Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti sta dobila prof. dr. Janko Prunk za znanstveno monografijo Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015 in prof. dr. Božidar Šarlet za vrhunske dosežke pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod.

Zgodovinar Janko Prunk se je ob spoznanju, da je odgovor za dogajanje pri nas v evropskem prostoru, lotil po vsebini in obsegu monumentalne nagrajene monografije, ki je v slovenskem zgodovinopisju brez primere. Prelomne momente Evrope v tej monografiji vidi v francoskih in evropskih revolucijah do leta 1848, v mirni in tudi burni sledeči meščanski dobi, dveh svetovnih vojnah ter v iskanju ravnotežja po njih. V nasprotju z mnogimi sodobnimi zgodovinarji vzrokov ne išče v modernizaciji, temveč v razumu, ki ni in ne more biti samouničujoč, dokler je zavezan človeškosti.

Fizik Božidar Šarler, vodja Laboratorija za večfazne procese na Univerzi v Novi Gorici in Laboratorija za simulacijo materialov in procesov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani, je razvil nov, konceptualno preprost brezmrežni način numerične obravnave parcialnih diferencialnih enačb. Ta način omogoča učinkovito rešitev številnih zapletenih naravoslovnih in tehničnih problemov z velikim številom neznank.

Med letošnjimi dobitniki petih Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na posameznih področjih so: izr. prof. dr. Franc Marušič z Univerze v Novi Gorici za pomembne dosežke v jezikoslovju, prof. dr. Iztok Turel s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologije Univerze v Ljubljani za pomembne znanstvene dosežke v kemiji, prof. dr. Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi, prof. dr. Janez Krč s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki in doc. dr. Jernej Fesel Kamenik z Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev.

Puhovo priznanje

Puhovo priznanje so letos prejeli izr. prof. dr. Zdenko Časar iz farmacevtske družbe Lek za dosežke v sintezi zdravilnih učinkovin in prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek za dosežke v lesarstvu.

Trije ambasadorji znanosti

Priznanje ambasadorke oziroma ambasadorjev znanosti R Slovenije pa so letos prejeli trije znanstveniki: prof. dr. Sara Dolničar, ki znanstveno deluje v Avstraliji, prof. dr. Gregor Cevc, ki deluje v Nemčiji, in prof. dr. Igor Gregorič, dr. med., ki deluje v ZDA.