Varovalke pred spominskimi motnjami

Natančnejša diagnostična opredelitev stanja v zgodnjem obdobju bolezni vodi v bolj racionalno medicinsko obravnavo, usmerjeno zdravljenje, jasnejšo napoved in v boljšo kakovost življenja. Tako je na nedavni mednarodni konferenci o sistemski medicini v Ljubljani klinične izkušnje in pričakovanja na tem področju poudarila dr. Milica G. Kramberger.

Sogovornica, specialistka nevrologije, ki vodi center za kognitivne motnje na ljubljanski nevrološki kliniki, se posveča predvsem nevrodegenerativnim boleznim, med katerimi sta najpogostejši alzheimerjeva in parkinsonova. Prav na tem področju na kliniki že uvajajo številne novosti, še več pa jih napovedujejo letošnjo jesen. Tudi pri nas prihaja v ospredje personalizirana medicina predvsem pri preventivi bolezni in personaliziranem zdravljenju.

»Ob podaljševanju pričakovane življenjske dobe prebivalstva je vsekakor mogoče pričakovati, da se bo še naprej večal delež ljudi z boleznimi, ki so pridružene staranju. Večina teh bolezni, kot so sladkorna, demenca, srčno-žilne bolezni in rak, je odvisnih od več dejavnikov. Najverjetneje pa gre za kompleksno interakcijo med posameznikovimi telesnimi značilnostmi in vplivi okolja. Z napredkom znanja v medicini, z izpopolnjeno in zelo natančno slikovno, funkcijsko in strukturno diagnostiko, z uporabo vse bolj specifičnih laboratorijskih in fizioloških testov in z izrazitim razmahom možnosti, ki jih prinašajo genske preiskave, se vse bolj zavedamo kompleksnosti posameznih bolezenskih stanj oziroma sindromov in številnih 'podrobnosti' v klinični sliki posameznika, ki jih prepoznavamo kot vse bolj pomembne,« pojasnjuje Milica G. Kramberger.

Nova orodja za zgodnejše odkrivanje demence

Sistemska medicina, nadaljuje nevrologinja, bo lahko zaradi svojih specifičnosti in uporabe namenskih matematičnih in statističnih orodij, ki so potrebna za ustrezno obravnavo kritičnih vprašanj integracije na več ravneh, dinamike bolezenskega procesa in učinkovitosti zdravljenja, soupoštevala tudi njihovo genetsko in epigenetsko modulacijo ter determinante načina človekovega življenja in vplivov okolja. V Skandinaviji so tako že pred leti uvedli sistematično spremljanje množice različnih populacijskih podatkov, ki jih lahko med seboj kombinirajo, analizirajo in z rezultati analiz načrtujejo kakovostne spremembe v zdravstvenem in socialnem sistemu.

»Pri alzheimerjevi bolezni, kjer bolezenski proces poteka že več kot deset let, preden se pokažejo klinični znaki, lahko uporaba tako imenovanih bioloških označevalcev, funkcijsko in strukturno slikanje, analiza možganske tekočine, elektrofiziološke meritve in genski testi razkrijejo bolezen že v zgodnjem obdobju, ko je bolnik še brez simptomov. Sistematično zbrani podatki nato omogočajo analizo in oceno tveganja za dejanski razvoj kliničnih znakov bolezni. Dobro diagnostično opredeljeni posamezniki bi lahko bili vključeni v klinične študije preizkušanja številnih zdravilnih učinkovin.«

Zadnjih petnajst let se strokovna javnost vedno znova sooča z negativnimi rezultati preštevilnih kliničnih raziskav, katerih skupni cilj je uspešno upočasniti, ustaviti ali spremeniti proces alzheimerjeve bolezni. A kako doseči preobrat?

Nadzor dejavnikov tveganja

»Dosedanji negativni rezultati preizkušanja posameznih učinkovin kažejo na potrebo po upoštevanju in zdravljenju več dejavnikov tveganja hkrati. To spoznanje potrjujejo velike populacijske študije pri starostnikih brez demence,« pravi Krambergerjeva.

Ugotavljajo, da starostniki, ki imajo dobro nadzorovane dejavnike tveganja, na primer sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, telesno težo, ob tem pa so še redno telesno in duševno aktivni in družabni, bistveno dlje ohranjajo miselne sposobnosti kakor starostniki primerljive starosti, ki tega ne izvajajo.

Če torej pri posamezniku natančno ocenimo tveganja za razvoj bolezni, to omogoča bolj kakovostno in celostno obravnavo, poudarja sogovornica. Ob tem v korak s sistemsko medicino stopajo tudi vse bolj izpopolnjena orodja za individualno spremljanje posameznika v domačem okolju, še navaja, na primer zapisovanje padcev, merjenje značilnosti motoričnih simptomov bolezni, aplikacije na pametnih napravah za zapisovanje oziroma opomniki za jemanje zdravil in podobno.

»Racionalna uporaba možnosti sistemske medicine pa bo v prihodnosti nedvomno prinesla tudi znižanje stroškov za zdravstvo zaradi okrepljene preventive, boljše karakterizacije bolnikov in njim prilagojenega zdravljenja.«

Biološki označevalci

Po besedah sogovornice skladno s cilji sistemske medicine na centru za kognitivne motnje že izvajajo nekatere dejavnosti za zgodnjo diagnostiko demence, pri čemer uporabljajo tudi biološke označevalce.

»V redni klinični praksi uporabljamo analizo možganske tekočine, pri čemer v našem laboratoriju določamo biološke označevalce za alzheimerjevo bolezen. Opravimo strukturno slikanje možganov po protokolu za demence in kolegi nevroradiologi ocenijo strukturne spremembe na možganih, kar nam lahko ob drugih, tudi kliničnih in psiholoških izvidih, pomaga do natančnejše in zgodnejše diagnoze.

Z dodatnim funkcijskim slikanjem možganov je možno prikazati za posamezne bolezni značilne spremembe v možganskem metabolizmu, kar je pomembna dodatna informacija pri diagnostiki. Multidisciplinarni pristop v diagnostiki nevrodegenerativne bolezni, kot je demenca, bistveno izboljša kakovost obravnave in njeno učinkovitost. Bolniku in svojcem pa omogoči bolj zanesljivo informacijo o napovedi bolezni in ustrezno zdravljenje.«

Evropski projekt učinkovite strategije

Kot člani evropskega konzorcija za demenco z Lewyjevimi telesci, v katerega je vključenih 27 centrov iz Evrope, aktivno sodelujejo v prospektivni študiji, v okviru katere izvajajo s konzorcijem usklajeno diagnostično obravnavo vsakega bolnika s kliničnim sumom na ta tip demence.

»Letos jeseni bomo začeli tudi praktično izvajati evropski projekt MOPEAD, to je Models of Patient Engagement for Alzheimer's Disease, ki organizacijsko zdaj že poteka pri nas in še v štirih evropskih državah, na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Španiji,« pojasnjuje dr. Krambergerjeva.

V okviru projekta bodo ocenjevali uspešnost različnih modelov obravnave posameznikov, ki vodijo k zgodnjemu prepoznavanju znakov alzheimerjeve bolezni. Cilj je zagotavljanje novih korakov k spremenjeni strategiji prepoznavanja bolnikov in premik k diagnozi v zgodnji fazi bolezni.

Štirje pristopi

Uporabili bodo štiri pristope prepoznavanja zgodnjih znakov bolezni. Prvi vključuje spletna orodja, ki bodo posameznika vodila do varne povezave, na kateri bo opravil spletno oceno višjih miselnih funkcij. Pri drugem modelu, tako imenovani 'odprti hiši', bo nekajkrat v letu na voljo skupina strokovnjakov s centra za kognitivne motnje, ki bo izvajala presejalno testiranje miselnih funkcij in svetovanje za širšo javnost.

Tretji model bodo izvajali v izbranih ambulantah družinske medicine po Sloveniji. Četrti model bo potekal v sodelovanju s specialisti za sladkorno bolezen, saj je znano, da imajo bolniki z diabetesom tipa 2 skoraj dvakrat večje tveganje za razvoj alzheimerjeve bolezni kot ljudje primerljive starosti brez sladkorne bolezni.

Posamezniki, povabljeni k sodelovanju, bodo odgovorili na nekaj vprašanj in opravili presejalni test miselnih funkcij. Pri vseh štirih pristopih bodo glede na ugotovitve udeležencem svetovali, ali morda potrebujejo celovito obravnavo v ambulanti za kognitivne motnje, kar bodo potem tudi izvedli.