Tiskane izdaje
Odgovor naj bi dal nov evropski projekt Vročinski ščit, ki bo v okviru programa EU za razvoj in inovacije Obzorje 2020 potekal pet let. Iz Slovenije v njem sodelujejo ljubljanska biotehniška fakulteta, Institut Jožef Stefan in podjetje Odelo. Kot je za Znanost povedala vodja dela projekta na biotehniški fakulteti prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, so se dela že lotili. Najprej so pripravili osnovni pregled stanja pri nas.
»Začeli smo z obravnavo vročinskih valov, nadaljevali pa bomo z raziskavo njihovih vplivov na zdravje in produktivnost delavcev. Več partnerjev v projektu je v svojih preteklih raziskavah ugotovilo, da se s staranjem delovne sile zmanjšuje njena odpornost proti vročinskemu stresu, kar še povečuje negativne učinke na produktivnost,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je prav zato tako pomembno razvijati strategije za blaženje škodljivih vplivov rastočih temperatur v delovnem okolju na zdravje zaposlenih.
Razvoj sistema za izboljšanje odpornosti evropskih delavcev proti vročini, kar je eden od glavnih ciljev projekta, je po besedah Kajfeževe povsem drugačen od razvoja strategij in priporočil za splošno javnost.
»Najhitreje rastoča starostna skupina delovne sile v Evropi in pri nas so zaposleni, stari od 55 do 65 let, vendar pa je raziskav o toplotnih zahtevah delavcev, ki se bližajo 65. letu, zelo malo – čeprav jedro evropskega gospodarstva tvorijo proizvodnja, gradbeništvo, transport, turizem in kmetijstvo, kjer zaposleni pretežni del dejavnosti opravljajo na prostem oziroma so izpostavljeni vplivu zunanjih temperatur in torej tudi vročinskim valovom.«
Te dejavnosti skupaj ustvarijo 40 odstotkov BDP Evropske unije in po najnovejših podatkih OECD zajemajo polovico zaposlenih v Evropi – torej govorimo o velikem delu prebivalstva, ki je in bo izpostavljeno čedalje pogostejšim in vse močnejšim vročinskim valovom.
»V projektu se zavzemamo za dve strateški koristi za EU: zagotavljanje dobrih delovnih razmer za evropsko delovno silo in izboljšanje konkurenčnosti EU ter zagotavljanje stabilnosti prihodnjega gospodarstva glede na pričakovano zmanjšanje produktivnosti zaradi višanja temperatur delovnega okolja in staranja delovne sile,« pojasnjuje Lučka Kajfež.
Vrzeli v poznavanju razmer
Sam projekt Vročinski ščit naj bi odpravil vrzeli v poznavanju razmer. Omogočil naj bi napoved vremenskih vzorcev glede na različne podnebne scenarije in priskrbel podrobne informacije o delovnih razmerah v različnih območjih Evrope. Posledično naj bi tako ugotovili morebitne vplive na zdravje in produktivnost delavcev v strateških industrijskih panogah. Na podlagi teh ugotovitev naj bi iskali tehnične rešitve, ki bi zmanjšale vročinski stres delavcev – seveda pa bi te rešitve morale temeljiti na natančnih podatkih o vplivih vročinskega stresa. Razvili naj bi tudi prosto dostopen portal, ki bi predvideval nevarnosti za zdravje delavcev in ponujal ukrepe za prilagajanje na višje temperature.
Prva natančnejša analiza o vplivih vročine na zdravje ljudi in posebej na zaposlene v višjih starostnih skupinah bo narejena letos poleti med vročinskimi valovi, opravila jo bosta podjetje Odelo in Inštitut Jožef Stefan. V Odelu so zato nedavno že namestili senzorje za temperaturo zraka in vlago ter zunanjo meteorološko postajo.
Pogostejši,
Naši vremenoslovci so za obdobje od leta 1961 do 2010 analizirali najvišje dnevne temperature zraka na meteoroloških postajah Ljubljana, Bilje, Celje, Črnomelj, Rateče in Murska Sobota in posebej primerjali obdobje med letoma 1961 in 1985 z obdobjem od leta 1986 do 2010. Pri tem so kot vročinski val upoštevali stanje, ko je najvišja dnevna temperatura zraka presegala 29,5 stopinje Celzija vsaj pet zaporednih dni. Kaj je analiza pokazala?
Predvsem, da se vplivi podnebnih sprememb že kažejo v številu vročinskih valov. To se je v obdobju 1986–2010 glede na obdobje 1961–1985 povečalo v vseh krajih. Največja sprememba je bila v Ljubljani, kjer je število naraslo s 16 na 45. Opazna je tudi sprememba v Ratečah, kjer do leta 2003 vročinskih valov sploh ni bilo. V prvem obdobju jih je bilo sicer največ v Biljah, kar 51. V drugih krajih z izjemo Rateč so jih našteli med deset (Celje in Murska Sobota) in dvajset (Črnomelj). V drugem obdobju se je število vročinskih valov povzpelo na štiri v Ratečah in vse do 65 v Biljah.
Zgodijo se že maja
V Ljubljani so se vročinski valovi, zlasti po letu 1996, začeli pogosteje pojavljati v juniju. Vedno so se dogajali julija, toda v zadnjem desetletju so daljši, pogostejši in bolj intenzivni in s tem tudi bolj obremenilni za ljudi, rastline in živali.
Število in trajanje vročinskih valov sta se v Sloveniji spremenili zlasti avgusta. Do leta 1991 jih (razen leta 1973) v drugi polovici avgusta nikoli ni bilo, v zadnjih 25 letih pa je njihov pojav v tem času nekaj običajnega. Poleg premika v času pojavljanja se je povečala tudi njihova intenzivnost.
»Pri analizi vročinskih valov smo opazili, da se zadnja leta pojavljajo že v juniju, kar prej ni bilo običajno. V vseh izbranih krajih se je njihovo število v obdobju 1986–2010 v primerjavi z obdobjem 1961–1985 povečalo za vsaj 1,3-krat (Bilje), v Ratečah pa so se leta 2003 sploh prvič pojavili,« navaja Kajfeževa s sodelavci.
Kako te spremembe v pogostnosti in intenzivnosti vročinskih valov vplivajo na ljudi, rastline in živali?
»Tako daljši, manj intenzivni vročinski val kot več krajših z izjemno visokimi temperaturami lahko povzročijo sušni stres, pa čeprav na prvi pogled padavin ne primanjkuje. Potrebnih bi bilo več analiz in raziskav, da bi natančneje ovrednotili ta vpliv in povezave,« meni dr. Kajfež Bogatajeva in poudarja, da bi bilo za potrebe kmetijstva nujno razviti vročinski indeks, ki bi kazal vpliv vročinskega stresa na kmetijsko pridelavo. Kljub zadostni količini vode je ob vročinskem valu pridelek manjši od pričakovanega, zmanjša pa se tudi produktivnost domačih živali.
(Več o vplivu vročinskih valov na zdravje ljudi in smrtnost preberite v eni od prihodnjih prilog Znanost .)
