Washington – Dvignite roke proti soncu. Kaj čutite? Toploto, seveda. Vendar je prisoten tudi pritisk, čeprav ga niste nikdar občutili, ker je tako majhen. Vendar v vesoljskih razmerah lahko odigra pomembno vlogo, saj deluje nenehno, uro za uro, dan za dnem, hkrati je – v nasprotju z raketnim gorivom – brezplačen in v neomejenih količinah. Kot kaže, bodo zdaj sončno sevanje koristno uporabili, saj so zgradili vesoljsko jadro.
»Vse je enkrat prvič,« pravi Edward Montgomery iz Nasinega Marshallovega centra za vesoljske polete. Njegova skupina – skupaj z raziskovalci iz Amesovega raziskovalnega centra, ki jih vodi Elwood Agasid – upa, da se bodo letošnje poletje zapisali v zgodovino raziskovanja vesolja, ko naj bi na prvi polet poslali sončno jadro, znano kot NanoSail-D.
Slednje bo v vesolje odpotovalo na krovu rakete Falcon-1 (gre za tretji polet te male zasebne satelitske nosilne rakete; prva dva žal nista bila uspešna) družbe SpaceX. Izstrelitev je predvidena s tihomorskega otoka Omelek, izstrelno okno pa se razteza od 29. julija do 6. avgusta (rezervno izstrelno okno pa bo na voljo od 29. avgusta do 5.septembra).
»NanoSail-D bo dejansko prvo sončno jadro v vesolju. Ravno tako bo to tudi prvo vesoljsko plovilo, ki bo uporabljalo sončno sevanje kot primarno sredstvo za nadzor lege in manevriranje v orbiti,« pojasnjuje Montgomery.
Pred nekaj leti je poskušalo Planetarno društvo s podobnim programom, ki je bil znan kot Cosmos I, vendar se izstrelitev satelitske nosilne rakete ni posrečila, pri tem pa je bilo uničeno tudi sončno jadro.
NanoSail-D tehta nekaj več kot 4 kilograme, ko je »jadro« v celoti razvito pa je njegova površina 9,3 kvadratnega metra. Montgomery je prepričan, da bo ta prvi preizkus sončnega jadra pomembno vplival na prihodnost raziskovanja vesolja. Za sončna jadra namreč skoraj ni omejitve pri dolžini in trajanju njihovega potovanja skozi vesoljski prostor. Ker v vesolju nitrenja, se njihov polet lahko nadaljuje skoraj do večnosti. To pa seveda ne velja za vesoljska plovila na raketni pogon.
Celotni članek lahko preberete v Delovi prilogi Znanost