Tiskane izdaje
Inovacije, nove tehnologije in pametne poslovne rešitve – ne samo za ključne sektorje, kot so industrija, kmetijstvo in storitve, temveč celo za področje umetnosti – naj bi vodile do poenotenja digitalnega trga. Ker pa imamo v Evropi še vedno 28 različnih politik o urejanju digitalnega trga, je pot do poenotenja še dolga. Premike in pospeške na poti do cilja, vsaj na ravni bolj množičnega zavedanja o pomenu digitalne ekonomije, naj bi prinesla lizbonska konferenca o IKT, ki je potekala od 20. do 22. oktobra, osrednje sporočilo pa so Portugalci umestili kar v naslov: ICT – Innovate, Connect, Transform (inovirajmo, povežimo, preoblikujmo).
Kako lahko znanost povezuje in preoblikuje tudi vsakdanje življenje, so organizatorji približali navadnim ljudem tako, da so v paviljon na glavnem trgu v središču Lizbone postavili paviljon z izstopajočimi projekti. Vsak posamezen projekt hkrati odgovarja na vprašanje, ki se kakor rdeča nit pojavlja na več mestih v paviljonu: Kaj evropska komisija dela za vas?
Industrijska revolucija
Uporabnost grafena, najtanjšega doslej znanega materiala, ki se odlikuje po izjemnih fizikalnih in tehničnih lastnostih, so obiskovalcem paviljona predstavili na oba načina: s poljudno razlago in prikazom delovanja različnih naprav, denimo izjemno hitrega polnjenja baterije, ekranov na dotik in vodnih filtrov, narejenih iz te revolucionarne snovi.
Ker je bila menda to prva popolnoma poljudna predstavitev grafena za široko javnost – v tem primeru za prebivalce Lizbone – so bili odzivi pričakovani. Prevladovalo je seveda čudenje, kaj vse zmore znanost, in zavedanje, da bo novi material močno izboljšal lastnosti in uporabnost številnih doslej znanih predmetov.
To pa je bil tudi namen evropske komisije kot pokrovitelja prireditve, namreč da s prikazom grafena poveča pretok informacij o pomenu milijardnih vlaganj v znanost in da prispeva k ozaveščanju državljanov, zakaj prav grafen, enako kot projekt o človeških možganih, sodi med tako imenovane zastavonoše prihodnjih tehnologij v Evropi.
Desetletni projekt European Graphene Flagship, ki se je začel oktobra 2013, je Unija podprla z milijardo evrov. Dodatni učinek projekta je nov inštitut za grafen v Manchestru, ki ga vodi Novoselov, povezoval pa naj bi podjetja in raziskovalce v smeri inovativnih izdelkov na podlagi grafena. Tako je nazorno zaokrožen koncept, na katerega prisega Evropa, in sicer da morajo sodelovati vsi v verigi, od raziskav do trga.
V projektu »pametne vode« tudi Slovenija
Paviljon v mestnem središču s projekti za množice je bil tudi edini prostor, kjer je bila opazno omenjena Slovenija, in sicer kot ena izmed 22 držav, ki sodelujejo v projektu tako imenovanih pametnih voda. Pod krovnim naslovom ict4water poteka kar 15 projektov, ki s pomočjo digitalnih tehnologij gradijo na boljšem upravljanju in uporabi vode v celotni verigi, od uporabnika do regulatorja. V katerem konkretnem vodnem projektu sodeluje Slovenija, pa sicer zgovorni Wassim Derguech, podatkovni analitik z irske univerze Galvay, ni znal povedati.
Preostali štirje projekti, predstavljeni ljudem kot odgovor na vprašanje, kaj Evropa dela za vas, so manj revolucionarni, zadevajo pa nekatere družbene probleme, kot so staranje prebivalstva, učenje pri mladih, potovanja in rekreacija. V projektu Emote so raziskovalci »naučili« dva tako imenovana empatična robota, da sodelujeta pri pouku in mladim med 11. in 13. letom pomagata pri učenju.
Zabavne robote ponuja tudi projekt Frog (Fun Robotic Outdoor Guide), namenjen turistom, ki jih mika zabavno odkrivanje krajev in znamenitosti. Interaktivna aplikacija v projektu Alfred z glasovnim upravljanjem zagotavlja neodvisnost in aktivno življenje starejšim ljudem pri opravilih doma in zunaj. Projekt Easy-imp se je lotil kreacije pametnih oblačil, opremljenih s senzorji, ki omogočajo različne meritve. Posebna senzorska oblačila so namenjena denimo športnikom in ljudem, ki opravljajo rehabilitacijske vaje po poškodbi.
Podvodni internet
Medtem ko je razmeroma preprosto razumevanje naštetih projektov za običajne ljudi, je veliko težje izbrati najbolj izstopajoče med stotimi v kongresnem centru, kjer je potekala konferenca. Projekt o razumevanju in raziskovanju človeških možganov – Human Brain Project – je zagotovo med najbolj vidnimi tudi po znakih, kot so milijarda vlaganj vanj in trajanje kar deset let. Cilj tega projekta je s pomočjo IKT in simulacijami na superračunalnikih, ki obdelujejo milijone nevropsiholoških podatkov, izboljšati razumevanje možganov in bolezni. Infrastruktura IKT naj bi bila dostopna vsem raziskovalnim skupnostim s področij nevroznanosti, računalništva in medicine.
Pozornost je pritegnil tudi projekt Sunrise, ki so ga razvili na rimski univerzi La Sapienza skupaj s nizozemskimi, portugalskimi, turškimi in ameriškimi partnerji. Zagrabili so izziv, kako omogočiti delovanje interneta pod vodo. V začetnih raziskavah so proučevali, kako se kiti in delfini z zvokom sporazumevajo med sabo. Na tej podlagi so razvili posebne akustične naprave – modeme, ki so jih pritrdili na stojala. Zdaj medsebojno komuniciranje teh modemov preizkušajo pod vodo, in sicer v Sredozemskem morju, Atlantskem oceanu, Črnem morju, jezerih in rekah.
Partnerji zunaj Evrope
Kakšen razvoj načrtuje Evropa na področju digitalnih tehnologij za industrijske panoge (industrija 4.0), storitve, razvoj pametnih mest, za zaščito velike količine podatkov (big data) ter nastajanje novih delovnih mest, je – čeprav je bilo povedano bolj okvirno, le iz ust političnih predstavnikov EU – vzbudilo pozornost številnih neevropskih držav, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Brazilija. To so hkrati države, s katerimi želi Evropa povečati sodelovanje v raziskavah; to je poudaril tudi evropski komisar za digitalno ekonomijo in družbo Gustav Oettinger na otvoritvi konference, ki je napovedal, da naj bi digitalne tehnologije v EU do leta 2020 odprle 800.000 novih delovnih mest.
Prav tako je bila močno poudarjena želja po sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami iz Ukrajine, Azerbajdžana, Rusije, Moldavije, skratka, vseh držav nekdanje Sovjetske zveze. Postavili so posebno informacijsko stojnico, kjer so zainteresirani iz zahodnega dela Evrope dobili kontakte o morebitnih partnerjih iz vzhodnega dela, ki so jim bili doslej nedostopni zaradi zaprtosti njihovih držav. »Prizadevamo si integrirati tudi ta del Evrope v naše projekte,« je pojasnil Michael Remes iz škotske organizacije za posredovanje informacij, ki sicer deluje v Izraelu.
Prepletanje informacijsko-komunikacijskih niti prek evropskih meja so pozorno spremljali tudi v državah, za katere ne bi pričakovali, da se vračajo na svetovni oder. Naključen pogovor je namreč pokazal, da je med povratniki v svet IKT denimo Egipt. Predstavnik egiptovskega inštituta za informacijsko tehnologijo inženir Bishoy Louis je namreč vsako besedo, izrečeno na konferenci, sproti zapisoval in takoj pošiljal na njihovo ministrstvo za komunikacije.
In zakaj? Ker jih zanimajo predvsem evropska vlaganja v IKT, na podlagi teh informacij pa potem gradijo lastno strategijo. Egipt je bil namreč, preden so izbruhnili nemiri pred petimi leti, med prvimi petimi državami na svetu po moči informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zaradi nemirov je ta panoga zdrsnila precej nižje na svetovni lestvici, a se zdaj spet pobira in k egiptovskemu BDP že prispeva 2,5 odstotka. Cilj njihove vlade je panogo spet povzdigniti na mesto, ki ga je imela pred revolucijo.
Razpisi in pomisleki
Egipčane najbolj zanimajo program Obzorje 2020 in prednostni cilji programa. Kako okrepiti konkurenčnost v digitalnih tehnologijah je tudi eden od prednostnih ciljev EU, zato v sedemletnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki je v celoti vreden 80 milijard evrov, namerava samo za projekte digitalnih tehnologij razpisati 12 milijard evrov.
Dr. Zoran Stančič, pomočnik direktorja generalnega direktorata za komunikacijske mreže, vsebine in tehnologije, je napovedal, da evropska komisija že pripravlja razpise iz programa Obzorje 2020 za prihodnji dve leti, vredne 16 milijard evrov. Večino razpisov bodo objavili med marcem in majem prihodnje leto, eden največjih, vreden 739 milijonov evrov, pa bo namenjen malim in srednjim podjetjem.
Kljub prevladujočemu optimizmu o bleščeči digitalni prihodnosti je bilo slišati tudi nekaj kritičnih pomislekov, največ iz ust skandinavskih raziskovalcev. Najbolj jih moti velika razpršenost sredstev za ustvarjanje različnih platform, nihče pa ne postavlja v ospredje skupne in enotne platforme za digitalno Evropo. Zato ne verjamejo, da bodo želeni evropski cilji doseženi.
