Znanost v 2016: Redefinirano drevo življenja

V letu, ki se izteka, se nam je redefiniralo drevo življenja, ne da bi se večina tega sploh zavedala. Julija je v Düsseldorfu delujoči biokemik Bill Martin postregel z novo podobo drevesa življenja. To je videti kot nazobčana eksplozija z osrednjim jedrom, ki predstavlja Luco – zadnjega skupnega univerzalnega prednika.

Naša navzočnost na novem drevesu je tako obrobna, da si niti nismo pridobili posebne oznake. Glavnino vej namreč zasedajo različni tipi bakterij. Presenetljivo je, da večine med njimi sploh še nismo odkrili, a vemo, da obstajajo, ker so mikrobiologi našli njihovo DNK, ta pa se bistveno razlikuje od vseh drugih.

Da ne bo pomote, Luca ne predstavlja izvora življenja, temveč obliko, iz katere izhaja vse živo. Bill Martin je šel po sledovih DNK na vseh vejah drugih enoceličnih bitij in sestavil seznam 355 genov, ki kažejo, kako je Luca lahko živel globoko v hidrotermalnih vrelcih na dnu davnega oceana in tam postal korenina za vse sedanje življenje na Zemlji.

Še pred novo podobo drevesa življenja pa je že v prvih dneh januarja odmevalo odkritje neznatne mutacije, ki je v davni preteklosti omogočila pojav večceličnega življenja. Študija, ki je prva eksperimentalno opisala molekularni mehanizem, ključen za razvoj večceličnih organizmov, je bila objavljena 7. januarja v reviji eLife.

Raziskovalci Joe Thornton s čikaške univerze, Arielle Woznicka in Nicole King z Berkeleyja, William Campodonico-Burnett z oregonske univerze ter Dustin Whitney in Brian Volkman z medicinskega kolidža v Wisconsinu so odkrili, da se je večcelično življenje pred približno 800 milijoni let začelo pri starodavni molekuli, nekakšni prednici vseh večceličnih organizmov, imenovani GK-PID. Ugotovili so, da je bila ta molekula nekakšen molekularni karabinjer, ki je bil sposoben med celično delitvijo povezati kromosome in jih zatakniti na notranjo steno celične ovojnice. Tako so se celice pravilno kopirale in se izognile tveganju, da bi postale kancerogene.

Dognali so še, da se pradavna različica molekule GK-PID ni obnašala tako, kot se obnaša zdaj. Edini razlog, da je bila sposobna opravljati delo genetskega karabinjerja, je bila ena sama neznatna mutacija, ki se je kopirala. Znanstveniki tako domnevajo, da je večcelično življenje plod ene same določljive mutacije.