Znanost v 2016: Slovenski dosežek - »zeleno« recikliranje platine iz e-odpadkov

Kaj imajo skupnega kitajsko mesto Guiyu, revija Nature Communications, slovenski raziskovalec dr. Nejc Hodnik in Kemijski inštitut v Ljubljani, smo se v Znanosti vprašali 27. oktobra in tudi odgovorili: pomemben znanstveni dosežek v svetovnem pogledu, ki ga je ustvaril Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta in ga je 20. oktobra objavila omenjena revija.

In kakšna je vloga kitajskega mesta Guiyu? Na pot do tega dosežka je Nejca Hodnika pognalo prav to mesto, razglašeno za svetovno prestolnico e-smeti leta 2001. V letu, ko si je prislužilo nečastni naziv prestolnice elektronskih odpadkov, so tam kar pri 80 odstotkih otrok ugotovili zastrupitev s svincem. V njihovo kri je svinec v trikrat večji količini od dovoljene prišel iz okolja, v okolje pa je zašel iz gore elektronskih smeti, ki izvirajo iz Evrope in drugih delov sveta in končajo v Guiyuju in številnih drugih krajih na Kitajskem, drugje v Aziji, Afriki in drugih revnih državah. Tam e-smeti, ki so v končni fazi večinoma strupene, pomenijo za milijone ljudi edino preživetje. Žal preživetje na kratek rok, dokler delavcev, ki nezaščiteni razdirajo naše zavržene računalnike, telefone, katalizatorje in še marsikaj, zdravje dokončno ne zapusti. Prav to pa se je danes 35-letnemu obetavnemu raziskovalcu zdelo nekaj nesprejemljivega. »Problem zastrupljanja množic ljudi, ki se pač morajo preživeti, me je presunil,« je dr. Hodnik dejal na predstavitvi svojega dosežka v Ljubljani.

Pred dvema letoma, ko je dobil prestižno štipendijo Marie Curie in podoktorsko izpopolnjevanje na slovitem inštitutu Maxa Plancka v Düsseldorfu, se je sklenil posvetiti prav iskanju rešitve enega od ključnih problemov: kako omogočiti neškodljivo recikliranje platine, ki se znajde v odvrženih e-smeteh, a je predragocena, da bi tam ostala.

Med podoktorskim izpopolnjevanjem v okviru projekta »Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala« se je skupaj s sodelavci na inštitutu Maxa Plancka in sodelavci na Kemijskem inštitutu (v funkcionalno enoto je povezal kar tri odseke ljubljanskega inštituta, smo slišali na predstavitvi) januarja lani lotil eksperimentov, leto za tem pa jih že z uspehom končal. Razvil je postopek, ki omogoča raztapljanje platine z bistveno manj agresivnimi snovmi in z bistveno manj izpusti nevarnih plinov. Torej manj onesnažuje okolje, je bolj varen za zaposlene, povrhu pa še cenejši.