Znanost v  2016: toplogredni ogljikov dioksid spreminjajo v trdno snov

V letu 2016, ko je zloglasni ogljikov dioksid v našem ozračju prvič presegel rekordno mejo 400 ppm in nad njo tudi ostal, je bil še toliko bolj pomemben dosežek skupine znanstvenikov z ameriške univerze Columbia, univerze na Islandiji in univerze v Toulusu.

V sodelovanju z islandskim podjetjem Reykjavik Energy so razvili učinkovit in prvič tudi cenovno dostopen postopek hitre in varne shranitve tega toplogrednega plina pod zemljo.

Prizadevanja, da bi ogljikov dioksid ujeli in varno uskladiščili pod zemljo, so stara že več kot desetletje. Vendar so se strokovnjaki v dosedanjih projektih za shranitev CO2 pod zemljo spoprijemali z veliko težavo: niso znali odgovoriti na vprašanje, kako zanesljivo preprečiti uhajanje plina iz teh skladišč. Raziskovalcem z omenjenih univerz pa je zdaj v skupnem projektu uspelo razviti postopek mineralizacije ogljikovega dioksida – njegove spremembe v trdno snov, ujeto v vulkanske kamnine tako rekoč za vedno.

In ne le to. Posebno presenečenje je – in prav zato se dosežek uvršča med najvidnejše znanstvenoraziskovalne dosežke leta - da postopek mineralizacije tega plina traja samo dve leti in ne nekaj sto ali tisoč let, kot je veljalo doslej.

»Rezultati našega projekta kažejo, da se je v dveh letih po vbrizganju CO2 pod zemljo mineraliziralo kar 95 do 98 odstotkov tega plina. To je izjemno hitro,« je v reviji Science zapisal vodja projekta dr. Juerg Matter, sicer profesor geoinženiringa na southamptonski univerzi.

Raziskovalci so plin, raztopljen v vodi, vbrizgali v globoko vrtino na Islandiji – vulkanskem otoku, ki ga v 90 odstotkih sestavlja bazalt. To je kamnina, bogata s kalcijem, magnezijem in železom, ki so nujni za mineralizacijo ogljika. V globini od 400 do 800 metrov pod površino se je raztopina plina v stiku z bazaltno kamnino mineralizirala.

»Nastali karbonatni minerali ostanejo tam, kjer so nastali in ne uhajajo iz zemlje,« je poudaril dr. Matter. »Prav zato naš postopek zagotavlja trajno in do okolja prijazno skladiščenje izpustov ogljikovega dioksida.«

Ker je bazalt ena najbolj pogostih kamnin na našem planetu, najdemo ga tako rekoč povsod, lahko utemeljeno upamo, da smo vendarle dobili način za učinkovito preprečevanje naraščanja koncentracij tega toplogrednega plina v ozračju. Le uporabiti ga bomo morali.