Marit pripeljala sebe in Norveško na vrh

Pjongčang – Z zmago na 30-kilometerski preizkušnji v smučarskem teku je Marit Bjørgen s 15 osvojenimi kolajnami postala najuspešnejša športnica na ZOI vseh časov. Hkrati je s tem zlatom poskrbela tudi za to, da je Norveška rekord po številu kolajn na posameznih igrah zvišala na izjemnih 39.

Marit Bjørgen je v kraljevski disciplini ženskega tekaškega sporeda iger je slavila z ogromno prednostjo skoraj dveh minut pred prvo zasledovalko in osvojila že svoje osmo olimpijsko zlato v karieri. S tem je izenačila uspeha rojakov Ole Einarja Bjørndalna in Bjørna Dæhlija po številu najžlahtnejših odličij, s tem, ko ima več srebrnih in bronastih, pa je od včeraj tudi najuspešnejša športnica na zimskih olimpijskih igrah v zgodovini. Neverjetna Norvežanka ima sedaj skupno 15 kolajn.

Od Salt Lake Cityja do Pjongčanga

Prvo kolajno je osvojila pri 21 letih na igrah leta 2002, ko je bila v Salt Lake Cityju druga na štafetni preizkušnji. Tudi štiri leta kasneje v Torinu je osvojila zgolj eno srebro, tokrat na 10-kilometrski posamični preizkušnji. Nato pa je prišel Vancouver 2010. Nastopila je na petih izmed šestih tekem (izpustila je ekipni šprint) in se prav na vseh prebila do kolajne. Zlato je osvojila v skiatlonu, posamičnem šprintu in štafetni preizkušnji, srebro na 30 kilometrov in bron na deset kilometrov. Štiri leta kasneje je uspeh v skiatlonu ponovila, dodala pa še zlati kolajni v najdaljši preizkušnji in ekipnem šprintu. Na letošnjih igrah pa je ponovno slavila s štafeto, temu dodala srebro v skiatlonu in brona na deset kilometrov ter v ekipnem šprintu, za konec pa z zmago na kraljevski, 30-kilometrski razdalji, postavila tudi nov rekord.

Štirikratna dobitnica velikega kristalnega globusa, ki jim je dodala še osem malih, je tudi kar 112-krat slavila na posamičnih tekmah svetovnega pokala, ima pa še 29 ekipnih zmag. V svoji bogati karieri je blestela tudi na svetovnih prvenstvih, od koder ima 18 zlatih, pet srebrnih in tri bronaste kolajne. Po slavju na zadnji tekmi iger v Pjongčangu je potrdila, da so bile to tudi njene zadnje. »To so moje zadnje olimpijske igre, tako da je bil to imeniten konec,« je dejala sedaj že 37-letna zvezdnica iz Trondheima, ni pa še jasno, ali bo tekaške smuči dokončno postavila v kot.

Igre v Južni Koreji so poskrbele tudi za nov rekord po številu kolajn na igrah za eno državo. Nemci, ki so 14. zlato osvojili v bobu štirisedu, so bili na tem, da osvojijo največ najžlahtnejših odličij v Pjongčangu, kasneje pa je 14. zlato za Norveško osvojila Bjørgnova. Tako Nemci kot Norvežani so izenačili kanadsko rekordno bero zlatih kolajn, vendar pa »javorjeve liste« prehiteli s tem, ko so osvojili več srebrnih in bronastih odličij. Hkrati so prehiteli tudi ZDA po številu kolajn na enih igrah, saj so njihov dosežek iz Vancouvra, ko so se Američani okitili s 37 kolajnami, povečali še za dve.

Največ kolajn na igrah v Južni Koreji je Norveška pričakovano osvojila v smučarskem teku, odlični pa so bili tudi v alpskem smučanju, biatlonu in smučarskih skokih. Predstavniki te skandinavske dežele so tudi skupno najuspešnejša država v zgodovini olimpijskih iger, saj so skupno osvojili že kar 368 kolajn, od tega 132 zlatih.

V Pjongčangu najboljša Fourcade in Klæbo

V Južni Koreji sta edina posameznika, ki sta trikrat stopila na olimpijski prestol, postala francoski biatlonec Martin Fourcade in norveški smučarski tekač Johannes Høsflot Klæbo. Marit Bjørgen pa je bila najuspešnejša skupno, saj Pjongčang zapušča kar s petimi kolajnami. Zanimiv je tudi pogled na lestvico držav, ki so osvajale kolajne, glede na število prebivalcev. Na prvem mestu se je, po zaslugi brona Tine Weirather, znašel Liechtenstein, saj je osvojil kolajno na 37.531 prebivalcev, kolikor jih pač ta državica ima. Sledi Norveška, ki je vsako od 39 kolajn osvojila na 133.228 prebivalcev, tretja pa je Švica s 15 osvojenimi odličji, kar pomeni, da je kolajno osvojila na vsakih dobrih pol milijona prebivalcev. Slovenija je, z dvema osvojenima kolajnama Jakova Faka (srebro) in Žana Koširja (bron), na tej lestvici končala na sedmem mestu. Naslednice in nasledniki so od Bjørgnove zaenkrat kar precej oddaljeni, kako blizu lahko pridejo, pa se bo pokazalo čez štiri leta v Pekingu, ko jih bo velika Marit spremljala zgolj kot opazovalka.