Med sezono Flisar ni našel prave iskrice

Pjongčang – Filip Flisar je nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu, iz Kreischberga 2015, dobitnik malega globusa in zmagovalec sedmih tekem svetovnega pokala. Z olimpijskih iger pa ima nekaj neporavnanih računov, po 8. mestu v Vancouvru in 6. v Sočiju bo jutri napadal kolajno.

Po prejšnji sezoni, v kateri je dosegel dve zmagi in se še dvakrat prebil med najboljšo trojico, se je zdelo, da bo slovenski smučar v krosu med glavnimi slovenskimi aduti Pjongčanga. A ta zima se je doslej razpletala zelo nepričakovano, nazadnje je celo na treh zaporednih tekmah svetovnega pokala obstal v kvalifikacijah, zgolj enkrat pa je v celotni sezoni končal med deseterico. A kot zagotavlja, to ni vzrok za skrbi.

»Ne zdi se mi, da bi šlo kaj posebej narobe, pred olimpijskimi igrami in drugimi velikimi tekmami imam težave, da se preveč osredotočam zgolj na to, potem pa težko najdem motivacijo, iskrico, ki jo potrebujem za dobre rezultate. Ob takšnem fokusu na eno tekmo pride kak rezultat, dva, ki nista najboljša, in izgubiš dober občutek, kar je povsem normalno. To ni bila nikakršna kriza, smučati nisem pozabil, potrebujem le veselje, ki pa ga na OI tako ali tako avtomatično dobiš,« pojasnjuje slabše rezultate v tej sezoni, ki pa mu niso omajali samozavesti, saj se zaveda, da je dobro treniral, da je dobro pripravljen. Počutje v Pjongčangu, kjer je najprej živel v olimpijski vasi, potem pa se je preselil bližje prizorišču svojih tekem, je dobro.

Olimpijska energija

»Na OI se vedno dobro počutim, ker je vedno odlično splošno vzdušje, veliko je ljudi, vsi so dobre volje, kar me napolni z energijo, veseljem in to mi da potem zagon za tekmo,« se je hitro vživel v olimpijsko vzdušje 30-letnik, ki se ne obremenjuje s slabo sezono tudi zavoljo izkušenj s preteklosti. »Če pogledamo sezono, v kateri sem postal svetovni prvak, sem do zmage prišel z ničle, torej ni takšno stanje prav nič nenavadnega. In Soči: tedaj je bila sezona še slabša kot tokrat, pa bi se lahko razpletlo še bolje od 6. mesta. Resda sem se tokrat skušal temu izogniti, a očitno tako mora biti. Če sledimo trendom, potem bi bil lahko izkupiček tu zelo dober,« išče dobre stvar v slabem Flisar, ki je igre v Sočiju odlično začel, a kolajno mu je odnesel padec v polfinalu. Tega ne premleva, saj je to pač del športa.

»To sem vzel v zakup, se zgodi, sploh v našem športu, v katerem je tveganje veliko, posebej če se poteguješ za najvišja mesta. V Sočiju nisem meril na 10. mesto, ampak na zmago, kar je bilo povsem očitno in nič nenavadnega ne bi bilo, če bi jo dosegel; če se pač ne bi zgodilo, kar se je. Ob tako visokem tveganju se enkrat izide, drugič ne. Iz tega sem se nekaj naučil in prišel sem, da tega ne ponovim,« je na druženju v Slovenski hiši pojasnjeval Štajerec, za katerega bi bile to lahko zadnje olimpijske igre. Tudi tokrat bo ubral enako taktiko kot v Sočiju.

Enak pristop kot v Sočiju

»Jasno, to je edini pravi pristop, je pa treba ohraniti mirno glavo, ne 'bezljati', ne delati napak. Merim le najvišje in želja je še toliko večja. Če lahko zmagujem v svetovnem pokalu, če sem lahko svetovni prvak, potem ne bi bilo logično, da bi si zadajal nizke cilje. Če bi bil moj cilj 10. mesto, potem bi bil bedak, saj se zavedam, da sem sposoben osvojiti kolajno. Vem, kaj moram narediti za to, vse, kar potrebujem, je želja, da tekmujem sproščeno, z užitkom in na olimpijskih igrah to nikdar ni bila težava,« pravi Flisar ter zatrjuje, da slabi rezultati v tej sezoni prav nič ne zmanjšujejo pritiska: »Ne, ker so cilji povsem enaki. Vem, česa sem sposoben, kaj znam, pričakovanja bi bila enaka, če bi zmagal na vseh tekmah svetovnega pokala ali pa zdaj ob slabši sezoni.«

V Pjongčangu mu sicer ustreza vse, od proge do ljudi in hrane, olimpijska tekma – prvi del bo zgolj za razvrstitev v skupine, nato pa si sledijo preizkušnje od osmine finala naprej – pa ga čaka kar en mesec in en dan po zadnji v svetovnem pokalu. A vsi tekmovalci bodo v enakem položaju in vsi bodo računali na poseben čar olimpijskih iger, ki bo dal dodatno spodbudo.