Bala se je, da jo bo pobralo od utrujenosti

Smučarski tek: Anamarija Lampič najuspešnejša v slovenski tekaški odpravi.

Objavljeno
23. februar 2018 20.32
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Pjongčang – Pisani tekaški spored bodo na lepem štadionu sklenili ob koncu tedna s preizkušnjama tekmovalk na 30 km in tekmovalcev na 50 km, slovenskega zastopstva za konec ne bo. Kakorkoli, najuspešnejša v našem taboru je bila Anamarija Lampič, tudi sicer pri svojih 22 letih veliki up prihodnosti slovenske tekaške reprezentance.

V Pjongčangu je dosegla najvišjo posamično uvrstitev v taboru slovenske tekaške reprezentance, 7. mesto v šprintu klasične tehnike, za konec se je v navezi z Alenko Čebašek dobro odrezala na zanimivi ekipni šprinterski tekmi z drsalnim korakom, četudi se ji je sprva zataknilo. »Drži, finska tekmica me je prehitevala, zapičila palico v mojo smučko, zdrsnilo mi je, padla sem, a hujšega ni bilo. Hitro sem nadaljevala lov za tekačicami,« se je spomnila zadnjega nastopa v Pjongčangu na svojih prvih olimpijskih igrah: »Po tekmovalni plati bom igre ohranila v zelo lepem spominu. Prišla sem dobro pripravljena in pravzaprav niti nad enim nastopom ne morem imeti pripomb: v šprintu sem za sedmo mesto tekmovala zelo konkurenčno, na petnajstkilometrski tekmi drsalnega koraka sem nastopila nad pričakovanji, tudi na preizkušnjah v štafeti in ekipnem šprintu mi je šlo v smučini dobro.«

Ne obžaluje za las zgrešenega finala

Ob vseh omenjenih nastopih pa ni pozabila posebej pohvaliti serviserjev. Glede priprave in izbire smuči je bilo v prvem delu sezone slabše, Ana, kot ji krajše pravijo v tekaških vrstah, obrazloži: »Tisti nordijski uvod v sezono je zelo zahteven tudi za serviserje, tam gre res za specifične razmere. A zdaj smo lahko res ponosni na te naše fante, ki so tu tri tedne garali od jutra do večera.« Tako bo ob že opazni utrujenosti naša vodilna reprezentantka v smučarskem teku zadovoljno zapuščala Azijo. »Res, prav bala sem se, da me bo od izčrpanosti pobralo na tej sklepni tekmi. V polfinalnem delu so bile moje noge težke, začela sem razmišljati o tem, kako bom sploh lahko zdržala v finalu, a v tem mi je nato šlo bolje, ni bilo prav nikakršnih težav,« se je spomnila in na vprašanje, ali ji je vendarle kaj žal, da se od iger ne bo poslovila v cenjeni disciplini na 30 km, odgovorila: »Ah, na koncu mi ni žal. Od prvega dne sem se zelo resno lotila nastopov, veliko se jih je nabralo, po štirih tekmah zdaj tu res ne potrebujem še ene. Predvsem pa si bo zdaj treba oddahniti in nato pripraviti za sklepni mesec sezone. Trener Stefano Saracco mi je že napovedal, da bom nastopila na številnih tekmah, v kolikor bo to le mogoče,« pravi 22-letna članica Triglava iz Kranja.

Tako ji dejansko ni žal, da je v nedeljo ne bo na štartu preizkušnje v teku na 30 km, ne obžaluje niti tega, da se v posamičnem šprintu ni uvrstila v finale: »Dobro, na sedmem mestu sem res ostala pred vrati elitne šesterice, toda če se spomnim prejšnjih šprinterskih tekem v sezoni, moram biti zadovoljna že ob uvrstitvi v polfinale. Že glede te je bilo precej težav.« Tako ji prizorišče, kjer se je pred enim letom na olimpijski generalki veselila svoje doslej edine zmage za točke svetovnega pokala, po športni plati ostaja posebej zapisano.

Čas za krvavice, klobase, kislo zelje in repo

Svojih prvih iger se bo vedno rada spominjala. »Pomembno je, da sem tu ohranjala dobro formo od prvega dne pa do konca. Nekateri namreč nihajo. Še kako pa privoščim za konec uspeh ameriški ekipi. Vseskozi je bila blizu tekaške kolajne, a je morala čakati do tega ekipnega šprinta, povrhu se najbrž Kikkan Randal poslavlja od vrhunskega športa, lepšega konca, torej zlate olimpijske kolajne, si kar ni mogla priboriti,« pravi in zase še enkrat pripomni, da se ji je prav vse v smučini razpletlo po željah.

In minusi Pjongčanga 2018? »Žal mi je, da si zaradi tako natrpanega treninga preprosto nisem mogla ogledati kakšne druge tekme. To je vsekakor minus. Hrana? Preživeti se je dalo, seveda pa v tej mogočni restavraciji olimpijske vasi, kjer vse pripravljajo za izjemno veliko količino športnikov z vsega sveta, ne more biti tako kot doma. Zdaj se prav veselim vrnitve v Slovenijo, domače hrane: krvavic, klobas, kislega zelja in repe,« pravi, toda doma bo le kratek čas. Sledi namreč marčevsko nadaljevanje sezone v Lahtiju, kjer bodo tako kot na OI cilji naše uspešne olimpijske spet visoki ...