Kar ni uspelo Hannawaldu in Schmittu, je Wellingerju

Pjongčang – Andreas Wellinger je ob Richardu Freitagu pred zadnjo novoletno turnejo veljal za velikega nemškega upa, ki bi lahko končal 16-letno sušo, a je vse možnosti izgubil že na uvodnih dveh domačih tekmah, četudi je na koncu osvojil 2. mesto. Dober mesec dni kasneje pa je prišla sanjska tolažba – zlata olimpijska kolajna.

Ne glede na izjemno težavne razmere se tekma na srednji skakalnici ni razpletla nepričakovano, ampak z zasluženim zmagoslavjem Andreasa Wellingerja, saj je že na treningih ves čas kazal odlične predstave, dobil je tudi kvalifikacije in je veljal za enega glavnih favoritov. Čeprav šteje zgolj 22 let, se je odlično kosal s položajem in skoraj triurno tekmo, zlato kolajno, svojo prvo posamično, pa si je zagotovil z odličnim drugim skokom, dolgim 113.5 metra, s katerim je izenačil rekord skakalnice in se na vrh povzpel s 5. mesta.

»Drugi skok je bil res, res dober, pri čemer sem po prvi seriji vedel, da ne zaostajam veliko za 2. mestom. Sicer ni bilo najlažje čakati, da so za mano skočili še štirje skakalci, na koncu pa je bil razplet neverjeten,« so solze oblile novega olimpijskega prvaka, ki je opozoril, da so bile razmere na koncu vendarle kar precej pravične, če si skočil dobro, si lahko računal na uvrstitev pri vrhu. Sam se je že pred tekmo dobro zavedal, da bi lahko pristal med dobitniki kolajn. »Zadnjih nekaj dni sem vedel, da sem na zelo visoki ravni, ne nazadnje sem bil najboljši tudi v kvalifikacijah, vendar pa – zlata kolajna? Ne morem verjeti, potreboval bom nekaj dni, da bom doumel, kaj mi je uspelo. Da lahko zablestiš na tak dan, moraš vložiti veliko dela in sploh ne morem opisati, kako se počutim,« je žarel Wellinger, ki si je po tekmi najprej privoščil pivo, nato pa komaj čakal na včerajšnjo slovesno podelitev kolajn.

Četrti Nemec z naslovom

Če Wellinger ni nasledil Hannawalda na seznamu nemških zmagovalcev novoletne turneje, pa mu je zdaj uspel dosežek, s katerim se njegov sloviti predhodnik ne more pohvaliti, tako kot se ne more še en njegov slavni skakalni rojak, Martin Schmitt. Zadnji nemški olimpijski prvak med posamezniki je bil namreč leta 1994 v Lillehammerju Jens Weissflog, ki je zmagal tudi v Sarajevu 1984, za Nemčijo (tedanjo NDR) sta naslova osvojila še Helmut Recknagel (Squaw Valley 1960) in Hans-Georg Aschenbach (Innsbruck 1976).

Wellinger je nadaljeval seznam skakalnih olimpijskih zmagovalcev z znanimi imeni, saj je ta čas tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, doslej je v svetovnem pokalu že 23-krat stal na stopničkah za zmagovalce, je tudi aktualni svetovni podprvak tako s srednje kot velike skakalnice, to ni niti njegova prva zlata olimpijska kolajna. A v Sočiju jo je osvojil skupaj z ekipo, ki bo med glavnimi favoriti tudi tokrat, tako kot bo tekmovalec deškega obraza iz Ruhpoldinga še na veliki skakalnic, saj mu velike naprave ležijo še bolj.

Wellingerju sta se na odru za zmagovalce pridružila Johann Andre Forfang in Robert Johansson, s čimer sta potrdila izjemno moč norveške reprezentance, veliko razočaranje pa so doživeli Poljaki. Stefan Hula je namreč s 1. mesta po prvi seriji nazadoval na petega, Kamil Stoch, za katerega je Prevc le nekaj minut pred njegovim nastopom slovenskim novinarjev napovedal, da bo zmagal, pa je z drugega nazadoval na četrtega. Tako tudi Poljak kot prvi doslej ni ubranil naslova olimpijskega prvaka na srednji skakalnici.