Misija uspela, Lindsey premagana

Pjongčang – Lindsey Vonn, ena najboljših smučark v zgodovini, je na OI pripotovala z jasnim ciljem, zmago v smuku, nanjo je čakala osem let, vse od Vancouvra, saj je morala Soči zaradi poškodbe izpustiti. A Američanki se ni izšlo, Tino Maze in Dominique Gisin je na smukaškem olimpijskem prestolu nasledila Sofia Goggia.

V Lindsey Vonn so bile uprte oči na včerajšnjem ženskem smuku, posebej ker je v superveleslalomu, ki se je končal s senzacijo Ester Ledecke, ostala brez kolajne. Bila je glavna favoritinja, bila je na svoji misiji, želela je zlato za lani preminulega dedka, od olimpijskih iger se je želela posloviti z najbolj želeno zlato kolajno. Marsikaj je v zadnjih letih, ko so si poškodbe sledile druga za drugo, prestala, da se je lahko borila za najvišja mesta v Pjongčangu, a konec vendarle ni bil sanjski, ameriški. Solze so jo premagale, ko je začela svoj obhod od medija do medija, pa ne zaradi razočaranja, ampak ker se je končal olimpijski del njene kariere. Brona je bila sicer vesela.

»Ponosna sem na novo kolajno, prav tako, da sem na odru za zmagovalke stala z naslednjim smučarskim rodom. Želela bi si, da to ne bi bile moje zadnje olimpijske igre, ampak so, saj moje telo ne bi zdržalo še štiri leta. Težko je ob tem nadzorovati čustva. Če pomislimo, kaj sem prestala v zadnjih letih, koliko sem vložila v to, da sem lahko nastopila tu, potem je kolajna uresničenje sanj. Seveda bi si želela, da je zlata, a tudi ta dosežek je izjemen,« je priznala s tresočim glasom ter dodala: »Ko si mlad, smučaš in zmaguješ, vendar ne ceniš stvari. A če se soočiš s toliko poškodbami, kot sem se sama, ko že zelo dobro poznam posamezne zdravnike, potem se slika spremeni, zato zelo cenim današnji dosežek. Šla sem skozi težke čase, zaradi njih postala močnejša oseba in danes ne bi ničesar spreminjala. Želela bi si sicer manj bolečin, sicer pa ne,« se je na svoje popotovanje ozrla Vonnova, s 33 leti najstarejša dobitnica olimpijske kolajne v ženskem alpskem smučanju.

Pomemben nasvet za Goggio

Preden je Vonnova začela svojo misijo »Pjongčang 2018«, je na novinarski konferenci spregovorila tudi o Sofii Goggia. »Obe sva bili pogosto poškodovani, zelo se spoštujeva in uživava, ko skupaj stojiva na odru za zmagovalke. Nora je tako kot jaz, zato jo zelo dobro razumem,« je razpredala o tekmici in prijateljici, ki ji je konec lanskega leta ob kavici v Koloradu dala nekaj nasvetov, kako se znajti pod pritiskom, kako se soočiti z velikimi pričakovanji. Tudi to ji je morda včeraj pomagalo, da je postala prva Italijanka z zlato smukaško olimpijsko kolajno.

»Ponavadi sem zelo kaotična, tokrat pa sem se osredotočila prav na vsako podrobnost, verjela sem vase in to zares šteje. Nisem želela brezglavo tvegati, raje sem uporabila možgane in nastopila s pametjo. Res sem bila zbrana, gibala sem se kot samuraj,« je pojasnjevala 25-letna Italijanka, ki se je nekoč zgledovala po Vonnovi, zato je olimpijska zmaga toliko slajša. »Zmagala sem in premagala Lindsey. Z njo je vedno čast tekmovati, spomnim se, ko je zmagala v Vancouvru, sem si želela, da bi lahko tudi sama nekoč tekmovala na takšni ravni. V Korejo sem pripotovala z enim samim ciljem – da premagam Lindsey,« je o posebni spodbudi dejala Goggia, ki je veljala za eno od favoritinj, saj je v tej sezoni dobila že dva smuka, prav tako je bila lani najboljša na generalki v Džongsonu, tik pred OI pa je bila v Garmisch-Partenkirchnu dvakrat druga, za – Lindsey Vonn. Mednju se je včeraj presenetljivo vrinila Ragnhild Mowinckel, ki je bila srebrna že na veleslalomu, pri čemer se je doslej v svetovnem pokalu zgolj dvakrat prebila med najboljše tri …

Slovensko zastopstvo je bilo ob odsotnosti poškodovane Ilke Štuhec skromno. Štartala je le Maruša Ferk in med 39 nastopajočimi zasedla 19. mesto, s čimer je bila zadovoljna, saj na smukih ne nastopa zelo pogosto.