Prevčev drugi skok za kanček optimizma

Pjongčang – Smučarski skakalci so si močno oddahnili, ko so se v soboto oziroma po lokalnem času že v nedeljo poslovili od srednje skakalnice. Med tistimi, ki so si najbolj, pa so bili Slovenci. Namreč ne le zaradi polarnega mraza, ampak tudi zato, ker se na skakalnici niso znašli in so dosegli še slabše rezultate od (nizkih) pričakovanj.

Pred začetkom skakalnih tekmovanj so imeli skakalci še posebej podčrtano eno željo (poleg čim boljšega nastopa), namreč da razpleta ne bi krojil veter, potem ko so imeli slabe izkušnje že z lanske generalke, prav tako pa je bila tokrat zelo slaba vremenska napoved. A so se vsi strahovi uresničili, tekma nikakor ni imela pridiha olimpijske, saj je bila brez kakršnegakoli leska, s številnimi prekinitvami, tako da se je začela v soboto ob 21.30, končala pa v nedeljo okoli 0.30, že tako ali tako redki gledalci so zapuščali štadion (sicer nogometni) predčasno, saj javni prevoz ne obratuje vso noč, skakalci takšnega mraza – občutek je bil več kot 20 stopinj pod ničlo – ne pomnijo, vsi po vrsti so zatrjevali, da jih še nikdar ni tako zeblo, v preizkušnji nihče ni užival.

In potem je tu še slovensko rezultatsko razočaranje. Po slabih treningih je glavni trener Goran Janus za cilj postavil eno uvrstitev v deseterico in preostale tri do 30. mesta, a naši skakalci niso dosegli ne enega ne drugega … Najvišje, na 12. mestu, je bil Peter Prevc, ki je imel v prvem skoku težavne razmere in je moral kar trikrat zapustiti zaletno mesto, sanj o visoki uvrstitvi je bilo konec, ko je pristal daleč v ozadju (24.).

»Dokler nisem prišel z mize, si nisem mislil, da me je čakanje tako zmedlo. Očitno mi je toliko padla osredotočenost, da so se v skok prikradle napake. Telo se je ohladilo, saj na vrhu ni veliko prostora, da bi migal in se ogreval, naši kombinezoni pa tudi niso narejeni za takšen veter in mraz. Ponavadi se potim, četudi je temperatura okoli ničle, tokrat pa sem v iztek prišel z zmrznjenimi prsti,« je pojasnjeval Prevc, ki še nikdar doslej ni doživel, da bi ga tik pred nastopom ogrevali z odejo, kot se je zgodilo tokrat.

Ko »zafrkneš«, si bolj sproščen

Po prvem skoku je bil žalosten in jezen, ko je bilo vse izgubljeno, pa je v drugo vendarle prikazal skok, kakršnega si je želel, s 113 metri je bil celo tretji najdaljši na tekmi. Tudi nekaj »ihte« je bilo videti v tem njegovem poskusu. »Da, res je, še bolj sem si rekel, da ne smem še enkrat 'zafrkniti'. Imel sem srečo z vetrom in tudi skok je bil dober,« je dejal in priznal, da lažje tvegaš, potem ko enkrat »zafrkneš«. Njegov drugi skok je bil tudi edina res svetla točka slovenskih nastopov, tudi že spodbuda za tekmo na večji skakalnici, ki naj bi našim bolj ustrezala. »Drugi skok je bil obliž, tolažba in tudi pomiritev, da lahko bolj optimistično gledam naprej,« upa na precej več na večji napravi Prevc, ki se je tako v soboto/nedeljo (pričakovano) poslovil od naslova aktualnega olimpijskega podprvaka.

Čeprav sta se skoka Jerneju Damjanu zdela kar dobra, je pristal na repu finalistov (28.), Timi Zajc je svojo prvo olimpijsko preizkušnjo končal že po prvi seriji (33.), tako da je bil še najbolj zadovoljen še en debitant, Tilen Bartol (16.). Po prvem skoku mu je kazalo še bolje (12.), majhne razlike so omogočale skok navzgor, seveda pa tudi navzdol. »Naredil sem napredek v primerjavi s kvalifikacijam in treningi, prav to pa je bila moja želja, zato sem lahko zadovoljen,« je ocenil Bartol.

Janus je bil po tekmi bolj jezen kot razočaran, izpostavil pa je predvsem Prevčev drugi skok: »Ta dokazuje, da ima v nogah prave skoke in to je zelo pomembno za veliko skakalnico.«

Po včerajšnjem prostem dnevu čakajo skakalce danes in jutri kondicijski treningi, v sredo se bodo preselili na večjo skakalnico, četverica za petkove kvalifikacije pa bo znana v četrtek.