Pjongčang – Olimpijske igre v Sočiju 2014 so bile zgodovinske za ženske skoke. Tudi skakalke so namreč tedaj le dočakale prve nastope pod petimi krogi, najboljša Slovenka je bila Maja Vtič na 6. mestu. Ta uvrstitev bo orientacija za naše tekmovalke na današnji tekmi, saj si jo želi glavni trener Stane Baloh izboljšati.
Veliko se je spremenilo v slovenski reprezentanci v zadnjih štirih letih, saj so v Sočiju nastopile Eva Logar, Katja Požun, Maja Vtič in Špela Rogelj, v Pjongčangu je le še slednja. Prvi dve sta se medtem že tekmovalno upokojili, Vtičeva pa je v preslabi formi in si tako ni zagotovila mesta v ekipi. V njej sta glavno vlogo prevzeli mladi sili, 17-letna Nika Križnar in 19-letna Ema Klinec, še ena novinka je 22-letna Urša Bogataj. »Starejši prinašata izkušnje, mlajši pa neko drugo dimenzijo, sta bolj sproščeni, manj obremenjeni in to je res prava sinergija,« se je na svojo ekipo ozrl Baloh, ki v tej sezoni na posamičnih tekmah še ni dočakal stopničk, se jim je pa Križnarjeva s 4. mestom povsem približala, prav kolajna pa je skrita želja.
»Normalna je želja, da se borimo za kolajne, če se bo ponudila priložnost, vem, da dekleta ne bodo popustila,« pravi glavni trener, zadovoljen s pripravljenostjo in stanjem ekipe, ki je potrebovala nekaj časa, da si je povrnila predvsem psihične moči po tekmi na Ljubnem. Ta pač prinaša poseben čustven naboj, saj je prav slovenska preizkušnja daleč najbolj odmevna v svetovnem pokalu, s prepričljivo največ gledalci.
Prvakinja in podprvakinja
Po njej sta Bogatajeva in Rogljeva trenirali v Planici, Klinčeva in Križnarjeva pa sta takoj odpotovali na mladinsko svetovno prvenstvo, ki jima je dalo veliko dodatnega zagona, lahko sta pozabili na ljubenski stres in napor. Križnarjeva je namreč postala prvakinja, Klinčeva podprvakinja, sestavljali pa sta tudi del zmagovite ekipe, pri čemer uspeh ni bil ravno nepričakovan, saj sta glavni junakinji vendarle že uveljavljeni v svetovnem pokalu.
»Malce sem že neučakana, zlata kolajna, ki sem si jo res želela, je bila zame velika spodbuda in dobra popotnica za OI. V zadnjem času se je pri meni pokazal velik napredek, super sem nastopila na MSP, a tu se z rezultatskimi cilji ne želim ubadati. To so moje prve igre in že z uvrstitvijo v ekipo sem izpolnila svoj cilj, zdaj si želim uživati, kar bi prineslo lepe in dolge skoke,« pravi Križnarjeva, druga najmlajša v celotni slovenski odpravi, mlajši od nje je le skakalni kolega Timi Zajc, oba pa sta rojena leta 2000.
Lani na generalki je v Pjongčangu ni bilo, a je imela v zadnjih dneh dovolj časa za spoznavanje skakalnice in privajanje nanjo, na treningih pa je bila večinoma najboljša Slovenka. Vedno je bila med deseterico, najvišje včeraj na 2. mestu, od vrha tudi na tekmah ni daleč, a se ji večinoma pojavi kakšna napaka, največkrat pri doskoku. Ob njej se je od naših – s 3. mestom – najbolj izkazala Klinčeva, ki se je s kolajno na MSP znebila velikega bremena, zelo ponosna je končala mladinsko zgodbo in zdaj v celoti stopa v svet članic.
Status absolutne favoritinje pripada Maren Lundby (na drugem treningu je pri najdaljši daljavi 111 m po pristanku padla, a brez vidnih posledic), vendar pa je tudi pred štirimi leti Sari Takanaši, a je ta ostala brez kolajne. Pri ženskah dodatni pritisk prinaša to, da je na sporedu zgolj ena preizkušnja, kar še posebej obžalujejo tudi v naši reprezentanci, saj bi imeli zelo močno ekipo, se bo pa to v prihodnje gotovo spremenilo.