Zadnji test pred olimpijsko uro resnice

Ljubljana – Po celi vrsti hudih poškodb je tekmovalka z največ zmagami v svetovnem pokalu telo sestavila za še zadnji naskok na olimpijska odličja. Lindsey Vonn je pred štirimi leti zaradi poškodbe tik pred Sočijem tekmovalno rutino zamenjala za rehabilitacijski program, tokrat je 33-letnica odločena, da ji trenutka slave v Južni Koreji ne bo odvzel nihče.

Po hudem padcu pred skoraj 15 meseci na treningu v Koloradu je kariera Vonnove visela na nitki. V zlomljeno desno roko so ji vstavili 12 vijakov in kovinsko palico, ki še vedno drži nadlaktnico v pravilnem položaju, zaradi poškodbe živcev je bila njena desnica več tednov povsem neuporabna.

Lindsey ni vrgla puške v koruzo, saj je bil spomin na razočaranje pred Sočijem še preveč živ. Kalvarija se je začela že leta 2013 na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kjer je padla in si zlomila desno nogo, ob tem si je poškodovala križne vezi v desnem kolenu. Pri povratku je od telesa zahtevala preveč in na treningu v zanjo res nesrečnem Koloradu poškodbo obnovila, olimpijskih sanj je bilo konec: »Težko je z besedami opisati, kako me je ta poškodba prizadela, a sem se kljub vsem naporom morala sprijazniti s tem, da v Sočiju ne bom mogla tekmovati. Ostane mi le to, da pridem nazaj še močnejša.« Na ruskih zimskih olimpijskih igrah pred štirimi leti bi branila naslov olimpijske prvakinje v smuku, ki ga je dosegla na domačih igrah v Vancouvru 2010, kjer je v zbirko dodala še veleslalomski bron, to pa sta zaenkrat tudi edini olimpijski kolajni v njeni karieri.

Stenmarkov rekord bo še počakal

Pred sezono je bila ameriška veteranka, ki že 13. sezono smuča v svetovnem pokalu, pri okrevanju precej bolj previdna. Lov na absolutni rekord Ingemarja Stenmarka je vsaj za sezono postavila na stran: »Seveda me lov za rekordom zanima, a se bom najprej povsem posvetila olimpijskim igram, saj se z rekordom Ingemarja že tako zelo veliko ukvarjam. Mislim, da potrebujem malo več časa, v svetovnem pokalu bo tudi v naslednjih zimah priložnosti še dovolj. Po osmih letih imam čakanja dovolj, pripravljena sem in prepričana, da še vedno lahko domov prinesem zlato odličje.«

Vonnova je v tej zimi štirinajstkrat oblekla štartno številko, po slabem začetku v Lake Louisu so se njene napovedi o kolajnah zdele precej daleč od realnosti. Pravi preboj naprej je prinesel šele konec tedna na njeni najljubši evropski progi v Cortini, kjer je z zmago in drugim mestom formo v hitrih disciplinah dvignila na raven, ki jo tudi v ameriški reprezentanci od 33-letnice pričakujejo. Dobila je tudi kombinacijski superveleslalom v Lenzerheide in dober teden dni pred Pjongčangom se zdi, da je Vonnova ujela staro formo, ki ji je prinesla (pri ženskah) rekordnih 79 zmag v svetovnem pokalu in štiri velike kristalne globuse. »Veliko bolj kot s formo se obremenjujem s tem, da ostanem zdrava. Če bom na štartu v Pjongčangu zdrava in samozavestna, potem je možno prav vse,« ni ovinkarila v pogovoru za agencijo AP.

Na Kandahar po osmo zmago

V Garmischu, kjer Slovenk ne bo, sta zaradi slabega vremena odpadla oba treninga smuka, danes bodo tako ob 10.00 izpeljali trening, ob 12.30 pa šprintersko tekmo. Jutri bo prav tako ob 12.30 na vrsti še klasični smuk. Vonnova se na progi Kandahar počuti zelo dobro, letos bo branila lansko smukaško zmago, skupno je bila na Bavarskem najboljša že sedemkrat.

Lindsey ne želi govoriti o tem, kdaj bo napočil čas, da postavi smuči v kot. »Obožujem hitrost, zato še vedno tekmujem, čeprav sem stara že 33 let. Nobena od poškodb me ni ustavila, želja po zmagah pa je še vedno enaka kot tedaj, ko sem pri osmih letih tekmovala prvič. Dokler se bom sestavila brez prevelike pomoči lepilnega traku, me želja po smučanju ne bo minila.«