Dva obraza slovenskih adutov na ledu

Seul – Slovenski hokejisti so na generalki za olimpijske igre ugnali domačo Korejo, pokazali pa so dva obraza: v 1. in 3. tretjini je bila predstava prepričljiva, v drugi precej slabša. A dan po prihodu čudežev, kot je že napovedal selektor Kari Savolainen, ni bilo pričakovati. Risi se zdaj selijo v Gangnung, mesto hokeja in drugih dogodkov na ledu na teh OI.

Hokejske mrzlice, tako značilne za zimske olimpijske igre, v teh dneh še ni čutiti. Nekaj manj je bo, ker pač tokrat ne bo zvezdnikov iz NHL, a še naprej bo vsaj za dežele, ki imajo tu svojo reprezentanco, turnir prav prazničen. Tako bo tudi za slovensko vrsto, pri kateri sanjajo o ponovitvi dosežka iz Sočija – eni zmagi v skupini in nato po še enem skalpu uvrstitvi v četrtfinale. Če bi ocenjevali zgolj po včerajšnji predstavi, bi težko karkoli napovedovali, kajti realnega stanja takšna tekma preprosto ne more ponuditi. Najbolj pomembno je, da se igralci izognejo poškodbam, zato je bil tudi za hip razumljiv preplah, ko je po dveh tretjinah Robert Sabolič, najboljši slovenski hokejist na zadnjem SP, občutil bolečino v hrbtu. A hujšega naj po zdravniških zagotovilih ne bi bilo, selektorju pa je bilo nesmiselno, da bi v zadnjih 20 minutah na tej pripravljalni tekmi vztrajal z njim, zato je takrat počival. Slovenija pa si je nato tudi brez enega udarnih adutov priborila zmago.

Korejska vrsta z močnim vplivom naturaliziranih Američanov in Kanadčanov se že dolgo pripravlja na igre, decembra je nastopila tudi na takrat najmočnejšem turnirju v Evropi – v Moskvi. Pri slovenskem moštvu, ki je imelo 24 ur na voljo do tekme za boj s časovno razliko, pa že tako ni bilo na ledu treh pomembnih reprezentantov. Počival je Gašper Krošelj, predvidoma prvi čuvaj mreže, po lažji poškodbi kolena, januarja v Nemčiji, ni bilo razloga za tveganje pri Marcelu Rodmanu, Blaž Gregorc pa je zaradi torkove klubske tekme na Češkem (njegov Hradec Kralove je zmagal v Mladi Boleslav s 3:2) pripotoval v Seul komaj nekaj ur pred to generalko …

Najprej Gračnar, nato Pintarič

V vratih je bil za začetek Luka Gračnar, navzlic pomanjkanju svojih nastopov pri Salzburgu, ohranjal izjemno zanesljivost in tudi reševal soigralce, ko jim ni šlo. Kot je že v navadi na tekmah pripravljalnega značaja, strokovni štab na polovici tekme zamenja vratarja. Še neogreti Matija Pintarič je prejel gol ob prvem strelu, a v nadaljevanju je tudi on s številnimi obrambami napovedal boj za št. 1 na olimpijskem turnirju. Po igri v polju, živahnosti in ustvarjalnosti je bil po pričakovanju najboljši napad Muršak-Verlič-Urbas, vsi trije, zdaj zelo cenjeni pri svojih klubih, so v visokem tekmovalnem ritmu. Kajpak gre spet veliko pričakovati tudi od trojice Jeglič-Tičar-Sabolič, največja pomanjkljivost zadnjih dni je za te igralce dejstvo, da niso imeli tekem. V KHL so tekmovanje prekinili prej kot drugod po Evropi, to le nazorno kaže, kako resno so se lotili Rusi priprav na olimpijski turnir, na katerem bodo nesporno udarni favoriti. Posebej bi se seveda želeli odrezati v trenutku, ko tu zaradi dopinških sankcij ne smejo imeti nacionalnih simbolov, obenem pa je tudi jasna želja, da bi končno prekinili sušo. Rusija namreč, odkar kot samostojna država nastopa na olimpijskih igrah, še nikdar ni osvojila hokejskega zlata, nazadnje se ji je to posrečilo še kot Skupnosti neodvisnih držav v Albertvillu 1992 …

Premiera v sredo z ZDA

Za slovensko reprezentanco pa bo v uvodnem delu tekmovanja predvidoma najvišja ovira prav ta z evropskega vzhoda. Risi se bodo na premieri, v sredo, pomerili z Američani, dotlej jih čakajo umirjeno prilagajanje na omenjeno časovno razliko, spoznavanje novega okolja in kakovosten trening. Selektor Savolainen je lahko včeraj podčrtal nekaj dobrih spoznanj, tako zanesljivost vratarjev kot tudi tekmovalno formo večine posameznikov in odločnost k zmagi tudi v predstavi pripravljalnega značaja. Z goloma Boštjana Goličiča in Anžeta Kuralta (oba prihajata iz francoske lige) je popotnica iz Seula za Gangnung vendarle lepa.