Nazadnje je tako zmagal Killy

Pjongčang – Žan Kranjec je sodil med glavne slovenske adute na olimpijskih igrah in ta status tudi upravičil. Ni se mu sicer izšlo za sanjsko trojico, je pa na veleslalomu v Jongpjongu osvojil 4. mesto, kar je druga njegova najboljša uvrstitev v sezoni in izenačitev druge najboljše v karieri sploh. Pred njim je bila le velika veleslalomska trojica Marcel Hirscher, Henrik Kristoffersen in Alexis Pinturault.

Po nizu rezultatskih razočaranj in nastopi pod pričakovanj v alpskem smučanju je Žan Kranjec vendarle poskrbel za odmeven dosežek, a za kolajno se mu ni izšlo, je pa 4. mesto druga najboljša slovenska uvrstitev na teh igrah sploh. »Vedeli smo, da se lahko borimo za kolajno. Žanu težko kaj očitam. Njegov pristop je bil pravi, a trije so bili pač boljši. Seveda je 4. mesto super rezultat, vendar vemo, kaj šteje na olimpijskih igrah,« je ocenil glavni trener tehničnih disciplin Klemen Bergant ter natančno izpostavil, kje je šla kolajna po zlu. »V prvem nastopu, ne želim tarnati, to je analiza, a prva proga je bila za Žanov način smučanja postavljena preveč naravnost. Če bi bili dve takšni postavitvi kot na drugi progi, potem pa bi bilo morda drugače,« je izpostavil Bergant, potem ko je bil Kranjec po prvem nastopu na 9. mestu, z dobrimi šestimi desetinkami zaostanka za drugouvrščenim.

Četudi v drugem nastopu v cilj ni prismučal prvi, je bil lahko zadovoljen, saj je zaostal za Kristoffersnom, ki je tik pred njim uprizoril popolni napada na vrh, saj Norvežan z 10. mestom ni mogel biti zadovoljen. »Tvegal sem vse, saj sem vedel, da lahko le na takšen način pridem med najboljše tri. Ko je Žan za mano zaostal le za 46 stotink, nisem bil več prepričan, da bo dovolj,« se je na nižji zaostanek slovenskega tekmeca od pričakovanj ozrl Norvežan, ki se je nato skupaj s Kranjcem vzpenjal po lestvici. Kristoffresen vse do srebrne kolajne, Kranjec je ostal tik pod odrom za zmagovalce, nekaj upanja je zatlelo le še ob napaki Alexisa Pinturaulta, ki se je prav tako odločil za popolni napad, a se je Francoz rešil iz zagate in mu kolajno odnesel za 42 stotink.

Hirscher : Kristoffersen 1:0

Na vrhu pa seveda pričakovan zmagovalec, Marcel Hirscher. Sicer naj bi bil veleslalom prvi del dvoboja med Avstrijcem in Kristoferssnom, a je Norvežan že na prvi progi ostal preveč zadaj, tudi če ne bi, bi bil Hirscher bržčas nedotakljiv. Zmagal je namreč z 1,27 sekunde prednosti, kar je največja razlika na olimpijskem veleslalomu po 50 letih, ko je na igrah v Grenoblu Jean-Claude Killy Willyja Favra ugnal za 2,22 sekunde. Avstrijec je v povsem svojem razredu, kar mu priznavajo tudi tekmeci in lahko pred njim zgolj snemajo klobuk.

Potem ko je v Pjongčang pripotoval brez olimpijskega naslova, je na teh igrah osvojil že dva. »Zmaga v kombinaciji je bila presenečenje, v veleslalomu pa so vsi od mene pričakovali naslov, ni lahko biti absolutni favorit, pritisk je bil zelo velik. A uspelo je, očitno se zdaj delo obrestuje. Moje prve igre niso bile uspešne, no pač, 4. in 5. mesto sta okej. V Sočiju sem bil 2. in 4., veliko 4. mest torej. Zdaj pa so končno prišle zlate kolajne,« je bil zadovoljen avstrijski as ter ob tem poudaril pomembnost pravih nastavitev za agresiven, suh sneg, na kakršnega Evropejci niso vajeni.

Za razliko od še dveh zvezdnic alpskega smučanja, Mikaele Shiffrin in Lindsey Vonn, je Hirscher olimpijske igre začel, kot je želel oziroma še nekoliko bolje. In čez nekaj dni se bo spet znašel pod velikim pritiskom, saj bo njegova vojska navijačev pričakovala, da dobi še drugi del obračuna s Kristoffersnom, v slalomu. »Pritisk in pričakovanja so res veliki, vendar pa se vse to ne da primerjati s svetovnim prvenstvom v Schladmingu. Tedaj mi je bilo vse skupaj veliko težje, saj gre za kraj, ki je oddaljen le pol ure vožnje z avtomobilom od mojega domačega. Tisto je bilo veliko težje, vendar pa na koncu koncev ne morem storiti nič drugega, kot da smučam, čarati ne znam,« se je spomnil prvenstva (zlati kolajni v slalomu in na ekipni tekmi ter srebrna v veleslalomu) izpred petih let Hirscher, ki se ga je v Pjongčangu počasi začela lotevati utrujenost.

»Že dva tedna in pol sem tu, vseskozi je mraz, riža pa ne morem več videti. To je za Evropejca preveč,« je potarnal Avstrijec, ki ga zadnji nastop na igrah čaka v četrtek.