Da bi tako kot na zadnjih treh tekmah svetovnega pokala Flisar tudi na OI obstal v kvalifikacijah, ni bilo mogoče, saj teh na nek način ni bilo, uvodni nastop je zgolj razporedil 31 smučarjev v skupine za osmino finala. In že tu je Flisar dokazal, da so ga OI zmotivirale in pokazal povsem drug obraz, saj je dosegel peti čas. »Proga je zelo lahka in hkrati zelo zahtevna. Vsaka minimalna napaka bo kaznovana z brutalnim pribitkom. Potrebna bo maksimalna natančnost,« je ugotavljal po uvodnem dejanju, po katerem si je že takoj privoščil masažo. »To je klasičen protokol. Dan bo naporen, ker ni še ženskega tekmovanja, bo ritem hud in stres na 'šunki' bo veliki,« je pojasnil. In res sta morali njegovi 'šunki' skozi vse nastope, četudi je seveda namesto malega finala načrtoval velikega.
Po odličnem nastopu v osmini finala in zanesljivem preboju v polfinale se mu je namreč tu ustavilo … Predvsem na drsalnih delih je vidno izgubljal v primerjavi s tekmeci. »Smuči za to gotovo niso bile kriv. Določeni deli proge so ustrezali enim tekmovalcem, drugi deli pa drugim. V srednjem delu sem bil odličen, na štartu prav tako, tu doli pa pač ne. Morda sem tudi v zgornjem delu naredil malo napako, ki pa je bila takoj kaznovana. Dva tekmeca sta me prehitela, ko sem hotel nazaj pred Bradyja, pa je začel izvajati neke manevre, ki jih sicer nisem vajen. Na koncu sem imel še eno priložnost, a je bil en skok malce predolg in ni se izšlo,« je analiziral Štajerec, ki je po treh nastopih čutil, da je pravi, da je res dobro pripravljen, zato na koncu seveda ni mogel biti zadovoljen z izkupičkom.
Številni padci
»Takšen je pač smučarski kros. To ni tek na 400 m, v katerem se razplete v okviru športnikovih zmožnosti, če nima res hude smole. Tukaj se hitro kaj zgodi. Na progi smo minuto, vsak želi zmagati in da vse od sebe, zato pride do takšnih padcev, kot smo jih videli danes,« se Flisar je ozrl na res številne padce, ki so poskrbeli za kar nekaj prekinitev. Osem tekmovalcev ni dokončalo tekme, tri so odpeljale zdravniške službe. »Na prekinitve zaradi padcev moraš biti pripravljen, to je del športa, zato je tako neugoden, ker ni neke rutine, ne veš, kaj se bo dogajalo. Ampak zmotilo pa me sicer ni,« je dejal 30-letnik, ki v prostoru za pogovore z novinarji ni skrival, da je pričakoval veliko več od 3. mesta v malem finalu.
»Ne bi sicer rekel, da sem razočaran. To bi bil, če ne bi dal od sebe vsega, kar sem lahko. Če ne bi štiri leta garal za to, če se ne bi trudil po najboljših močeh, pa ne le jaz, ampak moja celotna ekipa. Zato razočaran ne morem biti, sem pa lahko žalosten. To je sicer dober rezultat, ni pa to tisto, na kar sem meril. A spremeniti zdaj ne morem ničesar, lahko se s položajem zgolj sprijaznim,« je ocenil nekdanji svetovni prvak, ki je bil še bolj žalosten lani na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi, ko je v velikem finalu osvojil 4. mesto med štirimi tekmovalci: »Že kar nesrečo moraš imeti, da ostaneš brez kolajne. No, meni se je to zgodilo, bilo je kar grdo.«
Peking?