IZ ARHIVA: Žan Košir pred ZOI v Pjongčangu

Ljubljana – Deskar Žan Košir je bil eden številnih slovenskih junakov olimpijskih iger v Sočiju, kjer je v paralelnem slalomu in veleslalomu osvojil srebrno in bronasto kolajno. Odtlej so njegovo šport ob uspehih zaznamovale tudi zdravstvene težave, od marca 2015 je zbral le peščico nastopov. Kljub temu bo imel v Pjongčangu visoke cilje. 

Zelo različne usode so doletele slovenske dobitnike kolajn v Sočiju, saj je Tina Maze končala tekmovalno pot, Teja Gregorin je suspendirana zaradi dopinga, Peter Prevc je po OI 2014 postal skupni zmagovalec svetovnega pokala, a se zdaj že drugo sezono zapored sooča s padcem forme, Vesna Fabjan in Žan Košir pa sta se med drugim borila z zdravstvenimi težavami. A slednji je vendarle na večini tekem, na katerih je v tem obdobju nastopil, dosegal dobre rezultate, v prejšnji sezoni je tako denimo edino svojo tekmo, na Rogli, končal na 3. mestu … Letos je na domači preizkušnji blestel predvsem v kvalifikacijah, v katerih je bil drugi dan prvi (na tekmi nato 9.), enak dosežek mu je pred tem uspel tudi v Lackenhofu, kjer je na koncu zasedel 4. mesto.

»Sezona se je doslej zame vsekakor razpletala bolje od pričakovanj, mislim, da tudi drugi niso prav veliko stavili name. Dejstvo je, da pred začetkom nisem imel izpolnjene norme za olimpijske igre, saj sem bil prenizko na lestvici, tako da se kar dolgo ni vedelo, ali bom potoval ali ne. To je bil glavni cilj tekem, ki jih imam za sabo. Če se zdaj ozrem k načrtu, ki sem si ga zastavil na začetku sezone, sem za zdaj lahko odkljukal vse,« je z opravljenim zadovoljen Košir, ki je bil nad svojimi dosežki tudi kar precej presenečen.

Brez možnosti taktiziranja

»To, da sem kvalifikacije dvakrat končal na 1. mestu, je bil zame na nek način šok, ob tem se nisem najbolje znašel. Kar naenkrat sem se znašel v položaju, ko bi morda moral na tekmi celo zmagati, a na to nisem bil pripravljen, moja glava ni bila naravnana na to,« pravi ob svojih zadnjih nepričakovanih rezultatih. Zdaj zagotavlja, da je glava pripravljena tudi na to. »Če je bilo v tej sezoni na sedmih tekmah šest različnih zmagovalcev, zakaj ne bi bil potem še en novi na olimpijskih igrah,« opozarja na razpršenost kakovosti, zaradi katere je potem potrebna tudi drugačna taktika.

»Dejstvo je, da zavoljo tega z nobenim tekmecem ne moreš taktizirati. Ponavadi veš, da je nekdo v izjemni formi in potem proti njemu dodaš, kar lahko, če je nekdo načeloma slabši, malce stopiš s plina. Na zadnji tekmi sem naredil slednje in se je lepo videlo, da to ni bilo pravilno, saj sem potem hitro izgubil dvoboj. Zdaj vem, da je treba biti osredotočen vse do konca,« opozarja 33-letnik, ki ta čas svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot zadovoljivo, ne nazadnje je bilo dovolj dobro, da se je uvrstil na olimpijske igre. V Pjongčangu sicer ne bo mogel braniti obeh kolajn, saj je na olimpijskem sporedu le še paralelni veleslalom, medtem ko slaloma ni več.

»V slalomu tako ali tako nisem sposoben tekmovati, zato mi ukinitev te discipline ustreza. Prav tako mi ustreza sistem tekmovanja, da so kvalifikacije posebej, finali posebej, da si lahko vmes odpočijem, saj sem že malo v letih in me hitreje začnejo boleti noge. Imam občutek, kot da so stvari spreminjali zame. Veleslalom mi bolj leži, manj nastopov mi bolj leži, za zdaj je vse tako, kot mora biti,« pravi in ob tem avtomatično spodbudi vprašanje, ali je torej vse napeljano za novo kolajno? »Dejstvo je, da se ljudje samo teh spomnijo. Vem, da namesto mene ne bo nihče ničesar opravil, sam se bom moral spopasti s tem, na koncu bom imel tudi sam največ od tega, če mi uspe. Motivacija je jasna, česar nisem dosegel v Sočiju, me zdaj žene dalje.«