Pjongčang – Dva slovenska skakalca sta včeraj debitirala na olimpijskih igrah, Timi Zajc in Tilen Bartol. Prvi nastop pod petimi olimpijskimi krogi se je nekoliko bolje posrečil 20-letnemu Bartolu (22.), ki v tej sezoni dosega svoje najboljše rezultate doslej, saj je sploh prvič vpisal točke svetovnega pokala, dosegel pa dve uvrstitvi med deseterico, 5. mesto v Gaarmisch-Partenkirchnu in 10. v Willingenu.
Kako ste doživeli premierni nastop na OI?
Nastop na igrah je bil želja od začetka sezone, o tem sem kot številni sanjal od otroštva, saj je to tekmovalni vrhunec. Občutek ob nastopu je bil sicer dober, a skok ni bil takšen, kot bi si ga želel, in to bo treba izboljšati. V bistvu sem tukaj prikazal le en skok, s katerim sem zadovoljen, na prvem treningu zadnji, tretji skok, tisti je bil pravi, ostali žal ne.
Kaj vam predstavlja največjo težavo?
Na odskočni mizi sem prepozen, ne najdem roba mize, to je največja napaka, imam še nekaj težav z zaletno hitrostjo in to bom skušal nekako do tekme odpraviti.
Bolj ste znani kot letalec, na OI pa nastopate na tako majhni skakalnici, kot je v svetovnem pokalu sploh ni.
Da, veljam za letalca, pa vendar mi na letalnici v Oberstdofu ni šlo … Ko ne gre, ne gre ne na majhni ne na veliki skakalnici, in obratno, če si dober, skačeš dobro na vseh. A ta tu je res majhna, takšnih nismo vajeni, prvi skok je bil tako nenavaden. Nizka hitrost, čudni občutki. Upam le, da bom na tekmi čim bolje odskakal, je pa tu veliko skokov v iste metre, malo sreče bo odločalo o tem, ali boš visoko ali nizko. Potem pa se z večjim veseljem lotim velike.
Iz rezultatskega vidka?
Najprej z vidika užitka v skoku, kar pa potem prinese tudi rezultat.
Lani niste nastopili tu na generalki, v kolikšni meri je skakalnica drugačna, kot ste si predstavljali?
Ne tako zelo, ker so zdaj vse skakalnice podobno zgrajene. Vedel sem, da bo majhna, in to tudi je, se še borim z njo. Večja pa naj bi bila podobna planiški, pravijo.
Koliko časa sicer potrebujete, da se navadite na povsem novo skakalnico in še tako majhno?
V bistvu sem še najbolje skočil na prvem treningu, tako da sem se očitno zelo hitro prilagodil. Se je pa zatem tudi porušilo …
Skakalci niste ravno vajeni pogostega menjavanja celin. Kako ste padli v ta ritem, ko ste imeli še v nedeljo tekmo v Willingenu, zdaj pa kvalifikacije še pred začetkom OI?
Res ni nobenega odmora, po prihodu iz Willingena ni bilo možnosti za aklimatizacijo, so pa razmere za vse skakalce enake. Takšen je pač spored, na to nimamo vpliva, temu se je treba prilagoditi in odskakati, je pa vsekakor moteče, da si nimaš časa odpočiti. Ampak vendarle so bili to do zdaj večinoma le treningi, do tekme pa je časa dovolj, da si spočijemo. Sicer pa tu prvi večer nisem skoraj nič spal, zjutraj je bila kar kriza in včeraj popoldne sem bil na treningu res utrjen, zato smo se tudi odločili, da izpustim današnji dopoldanski trening. Zdaj sem se naspal, je veliko bolje in mislim, da sem že ujel pravi ritem.
Sicer vaši treningi niso bili le treningi, ampak tudi boj za mesto v ekipi.
Da, prvi dan smo se res še vsi borili in vesel sem, da sem si nastop zagotovil že včeraj, da mi ni bilo treba danes dopoldne spet na skakalnico, da sem si lahko odpočil. Sem pa vseskozi vedel, da sem zelo blizu uvrstitvi v reprezentanco.
Na tekmo ste se zanesljivo uvrstili, s čim bi bili zadovoljni jutri?
Rezultatsko se ne bi opredeljeval, bi pa rad izboljšal skoke od danes.
Uživate sicer v OI?
Je tako kot sem pričakoval, veliko športnikov iz različnih panog je skupaj, kar je zanimivo in posebno doživetje. Prek sezone ne občutimo takšnega vzdušja, in zdaj bo tudi nekaj več časa, da se družimo z ostalimi športniki. Uživam v vsem skupaj, želim si jih res doživeti, si pogledati tudi še kako drugo tekmo, zelo rad bi šel gledat smučanje.