Olimpijski nauk bo prav prišel že v Kranjski Gori

Prvi slovenski veleslalomist pristal na 4. mestu. Na naslednji postaji v svetovnem pokalu prvič kot član elitne sedmerice.

Objavljeno
19. februar 2018 02.12
Saša Verčič, poročevalka
Saša Verčič, poročevalka
Pjongčang – Gotovo bo Žan Kranjec še nekaj časa premleval razplet olimpijskega veleslaloma, na katerem je pristal na 4. mestu. Po prvem razočaranju ob razpletu je pred novinarje stopil zelo zbran, nekaj obžalovanja pa je seveda ostalo.

Kako bi ocenili svoj nastop, potem ko je na prvi progi nekaj rezerve gotovo ostalo?

Prvi ni bil slab, po drugi strani pa sem morda malce slabo ocenil valove in se jih lotil z napačno linijo. Na koncu bi rekel, da je bila tekma dobra, sploh drugi nastop je bil zelo dober. Po prvem sem si rekel, da je še vse odprto, da pa bom moral pokazati vse, kar znam. To mi je precej dobro uspelo, a če pred tabo Kristoffersen prikaže takšen nastop, hkrati pa čakata na nastop še dva takšna tekmovalca, kot sta Hirscher in Pinturault, potem je težko računati na dodatni korak naprej. Zmanjkalo mi je približno štiri desetinke, a na splošno sem zadovoljen, pokazal sem, da sem lahko skoraj povsod blizu oziroma eden izmed najboljših, za stopničke pa je morda treba računati tudi še na kakšno pomoč.

Je to dan, ko ste hkrati žalostni in veseli?

Da, lahko sem in vesel in žalosten. Ponosen sem na dober rezultat. Ta hip niti nisem več tako razočaran, kot sem bil prej, ko sem čakal na razplet, na to, ali bo še kdo naredil napako. Če potegnem črto pod tekmo, so bili danes trije tekmeci boljši, upam, da se bo kdaj obrnilo tudi meni v prid, morda že v Kranjski Gori, čeprav ničesar ne napovedujem. Se pa lahko iz takšne tekme veliko naučim.

Kje so šle po zlu manjkajoče desetinke?

Gotovo bi jih vsak od nas lahko našel. S popolnim nastopom bi brez dvoma pridobil te štiri desetinke, vendar so tekmeci v enakem položaju, tudi Marcel, Henrik in Alexis bi jih lahko. Prva proga je gotovo imela nekaj rezerve, z drugo sem še bolj zadovoljen. Ne bom se preveč po glavi tepel zaradi teh desetink.

Kako ste v cilju doživljali razplet tekme, saj je bilo jasno, da se lahko navkljub zaostanku za Kristoffersnom precej povzpnete?

Ko sem prismučal v cilj, sem imel dober občutek, rekel sem si, da je moral Henrik res dobro nastopiti. Vedel sem oziroma imel sem občutek, da bom napredoval, sem pa hkrati takoj vedel, da se bo za kolajno zelo težko izšlo, ker sta imela Pinturault in Hirscher veliko prednost in po navadi ne storita napake, ne podležeta pritisku.

Številni so dejali, da vam ta proga ustreza. Je bila to za vas še dodatna spodbuda?

Na večini terenov sem lahko dober, pri meni večjo vlogo igra sneg, ta tukaj pa mi je načeloma zelo všeč.

Vso sezono ste stanovitni, tudi tu ste dosegli drugi najboljši rezultat, čeprav je tekma nekaj prav posebnega.

Tu je res največja razlika med stopničkami in ostalimi mesti. Ne bom rekel, da 4. mesto nič ne pomeni, še vseeno šteje za štartni seznam v svetovnem pokalu, pokazal sem, da sem blizu najboljšim, a kolajna je pač kolajna. To sem vedel pri sebi, zato je bilo malce več pritiska.

Prejšnjo sezono ste dobro začeli, a se potem izgubili, letos pa držite raven. Kaj se je spremenilo?

Naučil sem se nekaj stvari. V prejšnji sezoni je bilo nekaj zelo dobrih tekem, potem pa sem izgubil prave občutke, nisem se več tako dobro počutil na smučeh, nisem bil suveren, samozavesten, kot sem zdaj. Zdaj mi je jasno, da sem ob dobrem nastopu lahko pri vrhu, tedaj pa se nisem mogel sprostiti na progi.

Torej napredek v psihični pripravi?

Tudi to, a razlika je tudi v materialu. V prejšnji sezoni so po določenih tekmah smuči postale slabše, vendar sem vztrajal pri njih. Kar se tiče materiala, imam v tej sezoni stvari bolje urejene, četudi lani ni bil slab, ampak se je spremenil.