Pjongčang – Jakov Fak je svoje poslanstvo s prvo olimpijsko kolajno za Slovenijo na teh igrah že opravil. A potem ko je bil srebrn na zahtevni dvajsetkilometrski preizkušnji, novega podviga v včerajšnjem spektakularnem skupinskem štartu le ni uprizoril. Zasedel je 10. mesto, Klemen Bauer je bil 20. Oba pa se že pripravljata za naslednjo tekmo, jutri bodo tu tekmovale mešane štafete.
Vodilni slovenski biatlonec je na svoji izjemni športni poti, a pogosto prepleteni tudi z različnimi težavami, v Pjongčangu dosegel še enega od svojih številnih tekmovalnih mejnikov. Tokrat je po izjemni predstavi osvojil prvo kolajno za Slovenijo na teh igrah, srebrno, na tisti nepozabni četrtkov večer pod korejskimi žarometi je bil le za las oddaljen od zlata. A po vseh zapletih zadnjih dveh sezon, zlasti zdravstvenih, je bil navdušen, da se je tako uspešno vrnil k družbi najboljših. Čustva so se ga prijela in ga niso izpustila iz rok, zato tudi noč po tekmi ni mogel niti za minuto zaspati. Hrepenel je po tem, da bi se spočil pred včerajšnjo tekmo, pa se mu želja ni prav uresničila.
Usoden tretji strelski postanek
»Tudi v naslednji noči, torej s četrtka na petek, ni bilo pravega spanca. Ujel sem kakšnih pet ur, morda šest, a to je za napore, kot jih prinaša biatlonski spored na olimpijskih igrah, premalo,« je poudaril, vseeno pa bil nato tudi včeraj dolgo v igri za najvišja mesta. V izenačenem boju s skupinskim štartom se je na prvih dveh strelskih postankih odrezal s brezhibnim učinkom, zataknilo se mu je nato pri zadnjem poskusu na tretji postaji. Povrhu je prav na ta sklepni strel dolgo čakal, a tarče nato ni pokril. »Poskusll sem se posebej zbrati. Prekinil sem ritem, poskusil 'izpeljati' pripravo na strel znova, a ni šlo. Žal,« je dejal. Takrat je bilo jasno, da bo kolajna le ostala preveč oddaljena, kajti četudi bi v zadnjem poskusu nato zadel vseh pet tarč, mu njegova tekaška pripravljenost le ni zagotavljala tako silovitega finiša, kot ga je že večkrat uprizoril v preteklosti. Denimo v nepozabnem zadnjem krogu pred tremi leti v Kontiolahtiju na Finskem, ko je prav na tej tekmi s skupinskim štartom osvojil naslov svetovnega prvaka.
»Toda če pomislite, kje sem bil pred enim letom, kje pa sem zdaj, sem seveda lahko navdušen,« se je v družbi slovenskih poročevalcev ozrl k predolimpijski zimi, ko zaradi ponavljajočih zdravstvenih težav sploh ni nastopil na svetovnem prvenstvu. Vse prej kot lahko mu je bilo, ko je takrat zaradi obveznosti do pokroviteljev prišel v Hochfilzen in se srečeval s prijatelji in znanci iz tekmovalne karavane …
Bauerjevo tveganje brez nagrade
Kakorkoli, včeraj je zasedel 10. mesto, v zadnjem krogu ga je pobiralo. »Pretiraval sem s tekaškim ritmom na začetku, zato mi ni ostalo dovolj moči,« je priznal, a se nato ozrl zadovoljno k dosedanji beri na igrah: »Pogledam v torbo, potegnem iz nje olimpijsko kolajno, mar si lahko po športni plati tukaj želim še kaj več,« je še dejal in odšel na zaslužen počitek, o katerem je po zahtevni tekmi razmišljal tudi Bauer. Zasedel je 20. mesto. Po prvi polovici tekme je ob eni zgrešeni tarči kazalo, da bo višje, kot je bil ob koncu, a odločil se je tvegati, nakar je pri naslednjem poskusu stoje zgrešil dvakrat. »Res sem se zelo ambiciozno lotil te tekme, ker sem odlično telesno pripravljen. Spogledoval sem se z napadom na visoko uvrstitev, preprosto sem si dejal, da bom moral tvegati. Lahko bi se mi posrečilo, a bilo je, žal, drugače. Ob koncu pa je vseeno, če si 8. ali 20.,« je razmišljal po koncu posamičnih nastopov na biatlonskem štadionu v Pjongčangu.
Zdaj sta pred slovensko reprezentanco še dve tekmi, jutri v mešanih štafetah in nato še v petek med moškimi štafetami. Kot kaže, bosta tako Fak kot Bauer nastopila na obeh tekmah. Prvi je resda izčrpan, a ob koncu včerajšnjega dne nam je dejal: »Porabil bom tisto zadnjo energijo, ki je še ostala. In če ne bom nastopil med mešanimi štafetami, mi bo žal, saj bo naslednja olimpijska priložnost čez štiri leta …«
Tiskane izdaje
