Proti Slovaški odločno na zmago

Gangnung – Slovenski hokejisti so v en glas priznali, da tokrat ni bilo možnosti za podvig. Nova priložnost pa bo danes, ko se bodo pomerili s slovaškimi tekmeci. To bo prav posebna tekma tudi za napadalca Žigo Jegliča, ki kot nekdanji napadalec Slovana iz Bratislave v deželi pod Tatrami ohranja lep ugled. Tako kot slovaški poročevalci smo se po včerajšnji tekmi tudi mi pogovarjali z njim.

Žiga, kakšne so misli ob tem visokem porazu proti močni ruski vrsti?

Za nas je bila to zelo težka tekma, kar pa je bilo pravzaprav tudi pričakovati. Od začetka pa prav do konca odlični ruski hokejisti niso popuščali, napadali so z vseh strani, obvladovali prostor, menjali med seboj mesta. Res, ni bilo lahko.

A kazalo je, da bo po 1. tretjini vendarle 0:0 …

Res, bili smo temu blizu. Lahko bi se res tako takrat končalo, tekmeci bi bili živčni, mi bi si spočili, morda bi se nam v nadaljevanju razpletalo po željah. A ostanimo realni, res smo imeli opravek s selekcijo vrhunskih hokejistov. Zdaj pa ni kaj storiti, imamo še eno tekmo v skupini, poskusili se bomo odrezati tako dobro kot na premieri.

Kako ste pravzaprav pristopili tekmi z Rusi, kako vas je selektor Kari Savolainen pospremil iz slačilnice na led?

Dejal nam je, naj od začetka poskusimo igrati preprosto, obvladovati plošček, ključ k uspehu bi bila igra v obrambi z najmanjšim številom napak, kolikor je to pač možno. Zavedali smo se, kako bi bilo treba igrati proti ruskemu moštvu, težje je bilo to uresničiti.

A zdaj je pred vami že tekma s Slovaško, ki ste jo pred štirimi leti v Sočiju premagali.

Drži, lepe spomine ohranjamo na tisto tekmo. Takrat smo jih kar presenetili, prepričan sem, da se bodo na nas dobro pripravili. V Sočiju smo imeli Anžeta Kopitarja, oni svoje adute iz NHL. Kako bo zdaj, je težko napovedati, a verjamem, da ohranjamo vse možnosti za zmago, saj imamo spet kakovostno moštvo.

Igrali ste najprej z Rokom Tičarjem v Bratislavi, nato se je on odpravil v Rusijo, vi leto pozneje za njim. V slovaški metropoli so vas imeli navijači radi, tudi v slačilnici ste se dobro počutili. Zdaj sicer ni Slovanovih hokejistov pri reprezentanci, pa vseeno – je to za vas v Pjongčangu posebna tekma?

Vse, kar ste našteli, drži. Svojega bratislavskega obdobja ne morem kar tako pozabiti, obstajala je celo možnost, da bi se v tej sezoni vrnil k Slovanu. Res zdaj ni reprezentantov tega kluba, toda vsaj z 10 igralci, ki so tu pri izbrani vrsti, sem nekoč igral. Poseben motiv bom občutil na tej tekmi, a brez skrbi, tudi drugi naši risi bodo igrali na vso moč.

Se srečujete z omenjenimi nekdanjimi soigralci v olimpijski vasi?

Se, pravzaprav kar pogosto. Razveselim se srečanj, pogovarjamo se, ohranjamo dobre odnose. Med nami bo vse v najlepšem redu do te sobotne tekme. V tistih dobrih dveh urah pa našega prijateljstva preprosto ne bo …

Pa ste si ogledali njihovo tekmo proti ZDA?

Naš strokovni štab seveda temeljito, igralci pa smo bili takrat pri nujnem počitku pred našo tekmo, tako da sem si pogledal le zadnjo tretjino, kar je premalo za temeljito oceno.

Nimate prav veliko časa za pripravo, le nekaj več kot 24 ur …

Tu gre zdaj za hitro regeneracijo. Imeli bomo dopoldan pred tekmo krajši trening, malo bo kolesa, tudi teka, predvsem pa bosta pomembna dober spanec in počitek.

Vračate se sicer k večernemu terminu tekme po lokalnem času. Vajeni ste iz Rusije menjave časovnih pasov, imate tu raje dnevne ali večerne tekme?

Ni izbire, bo pa zelo dolg dan. A vedno je tako, če se ustrezno zbereš, ni pomembno, kdaj je tekma. Verjamem, da lahko dobro opravimo svojo nalogo in pokažemo pravi obraz.