Računali na več, kot so dobili

Glavni trener ženske skakalne reprezentance Stane Baloh ni mogel biti preveč zadovoljen.

Objavljeno
13. februar 2018 01.01
Ženski svetovno prvenstvo v smučarskih skokih v Ljubnem.Trener Stane BalohV Ljubnem 2018[Ljubno.svetovno prvenstvo v skokih.Ljubno]
Saša Verčič, poročevalka
Saša Verčič, poročevalka
Pjongčang – Glavni trener slovenske ženske skakalne reprezentance Stane Baloh je za cilj olimpijskih iger postavil izboljšavo najboljše uvrstitve iz Sočija, 6. mesta Maje Vtič. Njegovim izbrankam to ni uspelo, tako da prav zadovoljen ni mogel biti, zdaj upa, da bodo že na naslednjih OI imela tudi dekleta več kot le eno priložnost.

Kako bi ocenili današnjo preizkušnjo in slovenski iztržek?

Tekma je bila res težka, že za nas trenerje, kaj šele za tekmovalke. A tako pač je, kaj takega lahko pričakujemo pri športu na prostem. Smo pa treninge opravljali v bolj stanovitnem vetru, danes se je vrtinčil, obračal, od sreče je bilo odvisno, na kakšnega si naletel. Ne želim nikogar opravičevati, a Ema je enostavno zmrznila zaradi čakanja, Špela prav tako ni imela veliko sreče. Če stojiš tam na vrhu, zmrzneš, težko je potem kaj narediti. Urša pa ima zdravstvene težave, a ni nič hujšega, se pa s to skakalnico preprosto ni ujela, ni bilo druge izbire, kot da skuša narediti, kar lahko, a je bilo vse skupaj bolj na silo.

Sicer pa je bila po pričakovanju naša najboljša Nika.

Načeloma ne želim po treningih ničesar načrtovati, predvidevati, pa vendar so tu treningi pokazali, da lahko računamo na dobre uvrstitve Nike in Eme. Na boljše, kot smo jih na koncu dobili. Moram pohvaliti Niko, čeprav jo je trema na koncu malo zvila. Že v poskusni seriji smo to videli, skušali smo jo umiriti, a ni povsem uspelo, v prvi seriji je zaradi za drobec, no dveh, prepoznega odskoka izgubila pet metrov in s tem stik z najboljšimi, da bi bila lahko bližje kolajni. V drugi seriji pa je pokazala res dober, dober skok.

Kako ste pripravljali tekmovalke na takšno tekmo, saj se je že vnaprej vedelo, da bodo razmere izjemno težavne?

Opozorili smo jih, da naj si, če se le da, ob čakanju vzamejo odejo, si odpnejo smuči, naj ne ogrevajo, naj ne stojijo na miru, a tudi vse to je premalo, v teh razmerah je težko iti preko tega. Če te zebe, se še premakniti ne moreš, kaj šele skočiti.

Veter pa sicer ni bil nevaren?

Ne, se pa tako vrtinči, da lahko samo »moliš«, da bo pri tvoji tekmovalki čim manj pihal v hrbet ob odskoku z mize, kar se rado pojavlja. V takšnem primeru ne moreš pomagati, ne moreš skočiti v ospredje.

Ni vam uspelo izboljšati 6. mesta iz Sočija, ste zelo razočarani?

Razočaran niti nisem toliko, imam pa mešane občutke.

Ste razmišljali o kolajni?

Nikdar se ne obremenjujem vnaprej, sem pa slišal veliko pogovorov na to temo in tudi dobrih želja: zdaj pa na kolajno. Želel sem si vsekakor jo. A poznam konkurenco in vem, da je težko, če si blizu, je treba priložnost izkoristiti. Mi smo bili po prvi seriji malce predaleč.

So šle pa kolajne na koncu vendarle v prave roke.

Da, trening je eno, tekma drugo in one so tu pokazale tisti korak več od drugih in že po prvi seriji je bilo jasno, da je najboljša trojica predaleč.

Kako vidite prihodnost ženskih skokov na olimpijskih igra?

Da prideš na olimpijske igre zgolj za eno tekmo, je za punce eno veliko breme. Točno samo en določen dan se moraš dobro naspati, se dobro počutiti, ne sme te biti strah skočiti daleč, ne sme te biti strah, da boš naredil napako. Pritisk, ker je samo ena tekma, samo ena priložnost in moraš takrat pokazati vse, kar znaš, je velik. O tem se sicer ne želim pogovarjati z dekleti, želimo se osredotočiti le na tekmo, a se seveda tega dobro zavedajo. Popravnega izpita preprosto ni, prideš, odskačeš, dobiš, kar si si prislužil in greš domov. Seveda si želim, da bi bilo na OI tekem več, čeprav se bo težko veliko na hitro spremenilo, ker poznam procedure in strukture v FIS in MOK. Upam, da bodo vse skupaj malce pospešili, da bodo do Pekinga naredili dva koraka naprej, ne le enega ter da bodo čez štiri leta olimpijske igre z vsaj dvema tekmama, če ne celo tremi, a to slednje bo zelo težko.

Kaj vas zdaj čaka?

Tu ostanemo še dva dneva, potem gremo domov, se spet privadimo na slovenski časovni pas, nato nas čakajo treningi in prvi konec tedna po OI tekmi svetovnega pokala v Rasnovu, ki sta odpadli decembra. Ti dve bosta kot nalašč, da ohranimo tekmovalni ritem do konca sezone.