Tiskane izdaje
Gangnung – Ko so slovenski hokejisti prihajali v prostor za pogovore z novinarji, se po porazu v podaljšku z Norvežani niso mogli izogniti razočaranju. A tokrat jih je ob dobri igri in številnih priložnostih pokopala neučinkovitost. Strelec edinega gola za rise je bil Jan Urbas, naš sogovornik po zadnji tekmi v olimpijski dvorani.
Bili smo na vseh tekmah Slovenije in Norveške v zadnjih letih na svetovnih prvenstvih, pa še nikdar vas in soigralcev nismo videli v tako dobri luči kot v tem kvalifikacijskem dvoboju za četrtfinale.
Res smo igrali dobro, o tem ni dvoma, a na koncu je tako, da umetniški vtis ne šteje, temveč je pomemben le rezultat. Končalo se je pač tako, kot vidite. Ne skrivamo, razočarani smo …
Kako gledate na zelo napadalen in odločen začetek vašega moštva?
Zavedali smo se pred tekmo, da tekmece lahko predrsamo, smo hitrejši in močnejši od Norvežanov. Toda če vsega tega ne kronaš z goli, na koncu nimaš česa pokazati. Namesto nastopa v četrtfinalu zdaj pospravljamo opremo in jo odnašamo iz te dvorane.
Kaj pa ta šok ob prepovedi nastopa za Žigo Jegliča, v zadnjem hipu je moral strokovni štab iskati rešitev za krpanje zelo pomembnega napada?
Seveda je bil to sprva minus. Toda že v prejšnjih dneh smo pokazali, da tukaj lahko igramo na visoki ravni, če je treba zamenjati vlogo, se lahko hitro prilagodiš. O tem, kaj se nam je zgodilo, se pred tako pomembno tekmo nismo smeli obremenjevati, vsi do zadnjega smo pustili srce na ledu. Res, zaslužili smo si to zmago, a je, žal, nismo dočakali.
Na turnirju ste kar trikrat na štirih tekmah morali v podaljšek …
Vidite, tako je to v športu. Šestdeset minut garaš, tokrat se nam – v nasprotju z zmagama v skupini – ni uresničil želeni scenarij.
Kako pa se ozirate na končno bilanco, dosegli ste zmagi in doživeli poraza?
Na treh tekmah smo igrali res dobro in ko se bomo ozrli v olimpijsko preteklost, bomo lahko zadovoljni. A zdaj nam ni treba zameriti, res smo razočarani … Naj se umirijo misli in prespi kakšna noč, pa bo drugače.
In menite, da si boste ne glede na boleč izpad tik pred četrtfinalom v lepi luči ohranili ta olimpijski turnir?
Ne vem, a za konec smo res prikazali eno najboljših iger proti Norveški, pa se nam je zgodilo, kar se pač je. Nekaj časa bo ostal negativen priokus, a življenje je preprosto prekratko, da bi se pogosto oziral v preteklost. Prepričan sem, da se bomo čez nekaj časa radi spominjali teh iger.
Zakaj pa so bile predstave vašega moštva na toliko višji ravni kot na zadnjem svetovnem prvenstvu?
Odkrito povedano – ne vem.
Nemara zavoljo tekmovalnega ritma, iz katerega ste se od svojih klubskih obveznosti zdaj sredi sezone preselili na OI?
Nedvomno je drugače, ko imaš tako pomembno reprezentančno tekmovanje sredi sezone. Saj se trudimo na pomladnih pripravah, igramo prijateljske tekme, vendar teh le ne kaže primerjati s tistimi, ko igramo sredi sezone za klubske točke in se borimo za kar najboljše izhodišče pred končnico.
A čez dva meseca boste v Budimpešti na SP skupine B napadali vrnitev v najvišji svetovni razred, s kakšno popotnico iz Pjongčanga?
Moramo prenesti številne dobre značilnosti s tega turnirja, verjamem pa, da bi tam lahko tudi še kaj v naši igri izboljšali.
Lepše bi bilo le, če bi to četrtfinalno sredo doživeli še eno tekmo proti Rusiji …
Res, takrat v prvo nismo igrali na naši ravni, imeli bi lepo priložnost pokazati, da so naše sposobnosti na ledu precej višje.
