Tekma je bila poštena za vse

V smučarskih skokih redkokdo uživa takšen ugled, kot si ga je z več kot tridesetletnim udejstvovanjem v športu ustvaril Miran Tepeš. V prvih dneh olimpijskih iger v Pjongčangu je bedel nad ženskim skakalnim programom, ki je bil po njegovem mnenju izpeljan zgledno in predvsem zelo pošteno.

Zgodba Mirana Tepeša se s smučarskimi skoki prepleta že dobra štiri desetletja. Tekmovalni vrhunec je dosegel na olimpijskih igrah v Calgaryju, kjer je na mali skakalnici spadal v širši krog favoritov za odličja, a je končal na najbolj grenkem četrtem mestu, niti deseto na veliki napravi ni zadovoljilo njegovih apetitov. Tepešu je ostala le ekipna tekma, kjer slovenske četverice – ob njem so skakali še Matjaž Zupan, Matjaž Debelak in Primož Ulaga – nihče ni uvrščal med favorite. Vsem napovedim navkljub so zaostali le za ob koncu 80. let nepremagljivimi Finci in Sloveniji pred skoraj do dneva natanko 30 leti priskakali srebrno odličje, ki se je svetilo kot zlato.

»Uh, zdaj ste me spomnili, da je od Calgaryja minilo že trideset let, takoj se počutim malo starejšega ... Iger se vedno rad spominjam, tudi zato, ker sem doživel obe plati olimpijske izkušnje, najprej sem bil po posamičnih tekmah zagrenjen, na koncu pa zelo vesel. Skoki so vedno bili in bodo ostali moj šport, ki sem mu zapisan, a vedno spremljam tudi druge slovenske nastope. Navdušila sta me tako Jakov Fak s kolajno kot hokejisti z izvrstno zmago proti ZDA, to dela olimpijske igre posebne,« se je svojega odličja in letošnjih presežkov Slovencev dotaknil Tepeš, nato je pozornost spet preusmeril na skoke.

V funkcionarskih vodah smučarskih skokov je od tekmovalne upokojitve zamenjal precej vlog, prehodil je dolgo pot od tehničnega delegata, sodnika in pomočnika v Planici, največji pečat pa je pustil kot desna roka direktorja moškega svetovnega pokala Walterja Hoferja. Ko so se ob uspehih Slovencev pritiski na Tepeša glede nepristranskosti začeli stopnjevati, je nov izziv našel kot pomočnik vodje ženskega svetovnega pokala Čike Jošida, zato se glede realnega dometa slovenskih skakalk ne slepi: »Skoki na olimpijski napravi so bili čisto v redu, dekleta so skakala zelo podobno kot na zadnjih tekmah svetovnega pokala in v tem pogledu lahko rečemo, da so dosegle toliko, kot bi od njih lahko pričakovali.«

Za ženske skoke se nam ni treba bati

Slovenski apetiti so bili kljub vsemu nekoliko večji, za kar sta najprej poskrbeli najstnici Nika Križnar in Ema Klinec na mladinskem svetovnem prvenstvu tik pred Pjongčangom, kjer sta zasedli najvišji stopnički na zmagovalnem odru. »Nika je vsem nam vlivala upanje, da bi se morda lahko prebila med najboljše tri, vse skoke je naredila zelo lepe, a bi se ji moralo za olimpijsko kolajno poklopiti veliko stvari. Tokrat je bil njen nastop zelo dober, a je bilo žal še vedno premalo. Časa imata tako Nika kot Ema še dovolj, veliko skakalnih let je pred njima, tudi v ozadju imamo nekaj zelo dobrih tekmovalk v nižjih kategorijah, tako da se nam za ženske skoke ni treba bati,« po sedmem mestu Križnarjeve in 14. Klinčeve Tepeš ni bil razočaran.

V svetovnem pokalu si je najprej med moškimi, zadnji dve leti pa med dekleti nabral ogromno izkušenj pri ocenjevanju vremenskih razmer. Znan je po tem, da se ne zanaša le na merilne naprave, v pomoč mu je tudi gibanje zastavic in vrhov smrek ob skakalnici. V Pjongčangu kljub izkušnjam niti Tepešu v močnem vetru ni bilo lahko, a je prepričan, da so v danih razmerah tekmo izvedli optimalno: »Na ženski tekmi ni bilo daljših premorov, tekma bi težko potekala bolj tekoče, odločili smo se, da ne bomo nič tvegali in bomo skakalke na zaletno mizo spustili šele, ko bo veter ob skakalnici stabilen, zato so na skok lahko čakale za robom in tudi s pomočjo odej ostale ogrete. Žal je imela še največ smole prav Ema Klinec, ki je morala čakati nekoliko dlje, a niti pri njenem skoku ni bilo nič hujšega.«

S protesti se ne obremenjuje

S Tepeševim mnenjem se zadnje dni marsikdo ni strinjal, med drugim vodja odbora za smučarske skoke v Smučarski zvezi Slovenije Ljubo Jasnič, ki zaradi po njegovem sramotnega vodenja tako moške kot ženske tekme protestno ni odpotoval v Pjongčang. Tepeš se v polemike ni hotel spuščati: »Razmere niso bile nič slabše, kot jih imamo mnogokrat v svetovnem pokalu, pa tega nihče ne obeša na veliki zvon. Skoki so vendarle zimski šport in pozimi je včasih tudi zelo hladno in vetrovno, skakalke so tega navajene. Prepričan sem, da tekma ni bila le regularna, bila je povsem normalna in poštena za vse skakalke.«

V zadnjem obdobju več pozornosti namenja skakalkam, a je podrobno spremljal tudi razplet moške tekme na srednji napravi, kjer Slovenci niso blesteli. »Ne morem se znebiti občutka, da so slovenski skakalci tudi zaradi Planice osredotočeni na čim večje skakalnice, tam za njih rezultat več velja, a se kolajne delijo tudi na manjših napravah in tukaj zamujamo veliko priložnost. Tehnika skakanja na srednji napravi je drugačna in to našim skakalcem ne ustreza,« pojasnjuje, zakaj ob prvem skakalnem vrhuncu na OI nismo dočakali slovenskega rezultatskega presežka.

Pristop Slovencev bo zagotovo drugačen

Na veliki skakalnici bodo imeli Jernej Damjan, Peter Prevc, Anže Semenič in Tilen Bartol še eno priložnost, da ujamejo posamično kolajno, največ možnosti pa bo najbrž na ponedeljkovi ekipni tekmi. »Možnosti za odličje bodo večje, tudi pristop Slovencev bo zagotovo drugačen. Na ekipni tekmi ima pet ali šest reprezentanc prav toliko možnosti kot Slovenija, da konča na zmagovalnem odru, zato nam ne bo nič podarjenega,« opozarja Tepeš, neizkušenost Semeniča in Bartola pa ga ne skrbi. »Fantje vedo, kako se spoprijeti s pritiskom tekme, čeprav gre za najpomembnejši skok v štirih letih. Na vrhu naleta je vsak sam, osredotočen le na svoj skok, izkušnje takrat niso ključne.«

Če bodo slovenski orli na veliki napravi bolj razpoloženi in če bo Peter Prevc znal unovčiti kapital iz zadnjega sobotnega skoka, potem bo razočaranje s srednje naprave hitro pozabljeno.