Vložili za odtenek več energije kot Slovaki

Podobno kot v Minsku je tudi v Pjongčangu Rok Tičar odlično izvedel kazenski strel.

Objavljeno
19. februar 2018 01.41
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Gangnung – V slovenski hokejski slačilnici je bilo po drugi zmagi na tem olimpijskem turnirju veselo, glede na scenarij te tekme s Slovaško so spomini uhajali tudi h kvalifikacijam za te OI. Takrat je bil v Minsku med junaki kazenskih strelov napadalec Rok Tičar, ki je bil tudi zdaj pri teh natančen. Z njim smo se pogovarjali po še eni napeti predstavi s srečnim koncem za rise.

Za vami je še ena kakovostna in prav do konca negotova tekma. Kako ste jo doživeli na ledu?

Res smo pri obeh moštvih prikazali dober hokej. Morda gledalci niso vseskozi uživali, a tekma je bila izenačena, disciplina na visoki ravni, borili smo se po najboljših močeh, malo je bilo napak. V takšnem dvoboju pogosto odloča številčna premoč na ledu, res je bilo tako tudi tokrat, ko smo oboji zadevali z igralcem več. Drsalno smo bili zelo aktivni, po vsem videnem pa si mislim, da smo za odtenek vložili več energije v to tekmo kot Slovaki, zato smo na koncu tudi zmagali.

Dan prej vas je tekma proti odličnim ruskim hokejistom močno izčrpala, kako je bilo z regeneracijo in kratkim časom priprave za to drugo tekmo?

Drži, seveda je bila tekma, ki jo omenjate, zelo zahtevna. A o tem, da si naloge na tekmovanju sledijo v pospešenem ritmu, niti ne razmišljamo posebej, saj smo se vsega skupaj navadili že na svetovnih prvenstvih. Ne nazadnje pa je bilo dovolj časa od popoldanskega termina prve tekme do večerne predstave naslednji dan. Imamo fizioterapevte, zdravnika, vsi nam pri regeneraciji zelo pomagajo.

Kaj pa počutje na ledu dan po visokem porazu proti nesporno prvim favoritom turnirja?

Igrali smo proti vrhunski ekipi, to je jasno. Seveda tudi Slovaško moramo spoštovati, a vendarle je bilo v posameznih trenutkih za pol sekunde več časa za kakšno zamisel ali akcijo kot pa dan prej. Sami smo obenem zelo veliko drsali, si izmenjavali mesta, pomagali drug drugemu, branilcema, vratarju. Zelo malo napak smo si privoščili v srednji tretjini igrišča, kar je seveda zelo pomembno.

Kako je bilo z izvajanjem vašega kazenskega strela glede na to, da so vas v taboru slovaških tekmecev kot nekdanjega Slovanovega hokejista dobro poznali?

Že vnaprej sem vedel, da bo to zame posebna tekma. Igral sem dve sezoni v Bratislavi, prav ob spoznanju, da me polovica sedanjih slovaških reprezentantov dobro pozna, sem poskusil spremeniti način izvajanja kazenskega strela. A tudi če me tekmeci ne bi poznali, je danes toliko video analiz in posnetkov, da skrivnosti pravzaprav ni več. Navsezadnje pa je najbolj pomembno, da sem zadel v polno.

Tako kot tudi Žiga Jeglič, prav tako vaš nekdanji soigralec pri vodilnem slovaškem klubu. Za vaju je bila ta tekma zaradi številnih znanih obrazov na nasprotni strani vendarle posebna.

Nedvomno. Sicer je že tako, da se na vsaki tekmi posebej potrudiš igrati na vso moč, gol je nagrada za trud. Pri slovaškem moštvu imava z Žigo res precej prijateljev, tisti dve uri na ledu je bilo pač drugače, a po tekmi zdaj spet ohranjamo naše dobre odnose.

Občutite sicer poseben motiv na tem olimpijskem turnirju glede na to, da vam v tej klubski sezoni v Rusiji ne gre vse po načrtih?

Zame je vedno izjemen motiv igrati dobro v reprezentančnem dresu. Prav v posebno čast si štejem tekme s temi fanti, s katerimi smo ustvarili že nekaj lepih zgodb. Le upam, da bo tako tudi v prihodnje.

Dva prosta dneva pa vam v pričakovanju torkove kvalifikacijske tekme za uvrstitev v četrtfinale najbrž tudi dobro deneta?

Vse mora priti ob svojem času. Razveselil sem se proste nedelje in druženja z očetom, ki je tu. En dan oddiha od hokeja razbremeni glavo in telo, v ponedeljek pa bo za nas pomemben trening z umirjeno pripravo na nadaljevanje turnirja.

Vaše počutje je sicer dobro?

Zelo pomembno je, da sem zdrav in pripravljen za novi izziv. Prav vseeno je, kdo bo naš naslednji tekmec, kajti tukaj so res vse reprezentance kakovostne.