Američani olimpijsko progo presmučali, kolikokrat so hoteli

Pri spoznavanju terena v Pjongčangu so si v reprezentanci ZDA pomagali z navidezno resničnostjo.

Objavljeno
08. februar 2018 20.45
Pokal Vitranc - veleslalom 14.marca 2015
Mojca Finc
Mojca Finc
Ljubljana – Alpske smučarje čakajo tekme za olimpijska odličja na progah, ki jih ne poznajo tako dobro kot tiste v svetovnem pokalu. Smukači so jih preizkusili leta 2016, smukačice lani. Za večino je bil to edini stik s korejskim snegom. Američanom to ni bilo dovolj, storili so korak naprej. Da bi na OI štartali s prednostjo pred tekmeci, so trenirali s pomočjo navidezne resničnosti in tako dodobra spoznali teren.

Ameriška smučarska zveza je v začetku lanskega leta pristopila podjetju STRIVR, ki je pripravilo že program navidezne resničnosti, v katerem so trenirali igralci ameriškega nogometa in košarkarji, uporabljali so ga tudi sodniki. Svojo različico so nato dobili še alpski smučarji. Kako pravzaprav ta deluje? Tekmovalec si nadene očala za navidezno resničnost, v katerih se navidezno postavi na štart tekmovalne proge. Stoji na smučarskem simulatorju ali ravnotežnih ploščah in skozi 360-stopinjske posnetke drvi po terenu, z nagibi telesa se podaja skozi zavoje in spoznava značilnosti točno določene proge.

Pripomoček so ameriški smučarji uporabljali že pred tekmami za svetovni pokal. Na prizoriščih preizkušenj so vselej časovno omejeni, kolikokrat jih sploh lahko presmučajo, s pomočjo navidezne resničnosti pa so se po hribih navdzol lahko spuščali kolikokrat so hoteli, enako velja za teren v Pjongčangu. Imeli so možnost, da dobro naštudirajo njegove značilnosti, zavoje, idealne linije ... V Južno Korejo so se tako podali s prednostjo pred tekmeci, saj imajo za sabo mesece navideznih treningov po olimpijski progi, medtem ko ima konkurenca z njo omejene izkušnje.

Bolj samozavestni

»Prednost navidezne resničnosti je, da se tekmovalci navadijo na določen teren. Je pomemben dodatek, s katerim smo želeli dvigniti raven smučarske izvedbe na tekmah. Zavedamo pa se, da nič ne more nadomestiti resnične izkušnje,« je dejal Troy Taylor iz Ameriške smučarske zveze, ki se ne spreneveda, da bi zgolj tovrstna navidezna vadba komu zagotovila olimpijsko kolajno. Lahko je le dobrodošel dodatek k vrhunski formi, odlični pripravljenosti, trdemu delu ...

Pri podjetju STRIVR pravijo, da to orodje pomaga tekmovalcem s številnimi ponovitvami izboljšati reakcijske čase, kar vodi v boljšo izvedbo nastopa in hitre odločitve. Pri košarkarjih, ki so ga uporabljali, se je izvedba na parketu izboljašla za 10 odstotkov, pri nogometaših za dvajset.

Odziv ameriških alpskih smučarjev kaže, da je največja pridobitev pri smučanju v navidezni resničnosti dvig samozavesti. »Na tekmo se odpravijo z občutkom, da poznajo progo bolje, štartajo z večjo dozo samozaupanja, kot bi jo imeli sicer brez teh izkušenj,« je poudaril Taylor in dodal, da je prednost takšne vadbe tudi ta, da v navidezni resničnosti uporabnik ni izpostavljen morebitnim poškodbam.

Megla in dež

Pripomoček je zelo dobrodošel tudi med rehabilitacijo, ko tekmovalci zaradi poškodb ne morejo trenirati. Prek navidezne resničnosti lahko v glavi zadržijo tekmovalni pristop. Brez napornih fizičnih premikov, tudi v bolnici ali v vadbenem središču.

Medtem ko tekmovalci navidezno smučajo, očala za navidezno resničnost beležijo premike glave. Trenerji imajo s tem vpogled v osredotočenost svojih varovancev, prav tako pa lahko posegajo v njihov trening. Pripravijo jim nepričakovane ovire in jih preizkušajo v različnih vremenskih razmerah – namestijo jim lahko meglo, dež, veter ...