Najboljši, ko je najtežje

Olimpijska zima se zanj ni začela po načrtu, tik pred novim letom pa je vendarle izbruhnil. Kamil Stoch po zgodovinski zmagi na vseh štirih tekmah novoletne turneje kipi od samozavesti, že v Pjongčangu pa Poljaka čaka nov izziv – obramba obeh posamičnih zlatih odličij iz Sočija.

Poljski ljubitelji smučarskih skokov po slovesu Adama Malysza niso bili dolgo brez kandidata za vrh v svetovnem pokalu. Navzven mirni Stoch se najbolje znajde pod pritiskom velikih tekem, letos se je v Bischofshofnu dokončno zapisal med velikane smučarskih skokov. Lani je novoletno turnejo dobil z le eno zmago, a je Stoch vseh osem skokov izpeljal solidno, letos pa je bil razred zase, čeprav se sezona ni začela po njegovih željah. Po drugem mestu v Visli je bil skoraj mesec dni brez stopničk, na turnejo je prišel v senci Richarda Freitaga. Na koncu se mu je lahko tudi Nemec le priklonil in Stoch se je po osmih izvrstnih skokih pridružil Svenu Hannawaldu v najbolj ekskluzivnem klubu športnega sveta. »Če bi razmišljal o Hannawaldovem dosežku, bi imel v glavi preveč vprašanj in skoki ne bi bili pravi. Na srečo sem živčnost nekako odrinil na stran, ta uspeh je velika nagrada zame in za mojo ekipo,« je 30-letniku z ramen v sneg Bischofshofna padlo ogromno breme, ko je fotografom poziral z zlatim orlom v rokah.

Stoch je v bogati karieri dosegel že skoraj vse, nekaj izzivov pa tudi zanj v skakalnem svetu še ostaja. V Sočiju pred štirimi leti je postal olimpijski prvak na srednji in veliki skakalnici, kar je pred njim uspelo le še Mattiju Nykänenu (1988) in dvakrat Simonu Ammannu (2002, 2010). Švicarski Harry Potter je sicer še vedno v karavani, a realno ne sodi v vrh, Stoch pa ob Freitagu pred potjo k petim olimpijskim krogom v Pjongčangu velja za prvega favorita v boju za zlato. V poljski skakalni ekipi imajo polne roke dela s »stochmanio«, kot so jo poimenovali poljski rumeni mediji, tudi Kamil se najbolje znajde daleč stran od kamer in visokih pričakovanj. »Ne vem, kaj se bo zgodilo. Verjemite mi, da si tudi jaz želim zmag, zagotovo bom dal svoj maksimum, a nisem stroj, da bi lahko napovedoval prva mesta ali zlate kolajne,« je v enem od predolimpijskih pogovorov Stoch miril poljsko navijaško armado.

Nekaj več kot 170 centimetrov visoki skakalec iz Zakopan je imel v olimpijski zimi podčrtan še en vrhunec, a se ta zanj ni končal z odpiranjem šampanjca. Stoch v karieri še ni osvojil naslova svetovnega prvaka v poletih, po zmagi na turneji na generalki na Kulmu ni bil med najboljšimi, nato pa je spet ogrel motorje. Po težkem prvem dnevu je bilo za Stocha, tako kot za Petra Prevca, sanj o zlati kolajni že konec, a je bil na koncu zelo vesel tudi srebrnega odličja. Daniel Andre Tande je bil v Oberstdorfu pač premočan. »Letalnica v Oberstdorfu mi je precej bolj všeč kot tista na Kulmu, kjer sem bil še zelo utrujen po turneji. Z drugim mestom in srebrno kolajno je moj trud poplačan, čeprav sem na nek način želel več,« je Stoch potegnil črto pod svetovnim prvenstvom v poletih.

Pred potjo v Južno Korejo – prek Willingena in dveh tekem svetovnega pokala – se je Stoch predstavil še navijačem pod Wielko Krokiew v domačih Zakopanah. Če se bo junak novoletne turneje pod vznožje visokih Tater vrnil z novim zlatim odličjem okrog vratu, potem »stochmanie« ne bo ustavil nihče več.