Praga, Ledecka prihaja

Pjongčang – Korejci so večinoma zelo slabi poznavalci zimskih športnih panog, a na včerajšnji sklepni slovesnosti so namenili poseben aplavz športnici, ki je bila za konec zastavonoša češke reprezentance. Ester Ledecka je namreč poskrbela za izjemen podvig, po zlati kolajni na superveleslalomski preizkušnji sporeda v alpskem smučanju jo je osvojila še med svojimi deskarkami v paralelnem veleslalomu.

Tako se je zapisala kot edina olimpijka doslej, ki je na enih igrah osvojila zlati kolajni v dveh različnih panogah. V moški konkurenci sta se nekoč, a že krepko v prejšnjem stoletju, s podobnim podvigom odrezala dva Norvežana. Thorleif Haug je bil na prvih zimskih igrah sploh, leta 1924 v Chamonixu, najboljši v smučarskem teku in nordijski kombinaciji, prav v teh panogah ga je štiri leta pozneje v St. Morizu nasledil Johan Groettumsbraaten.

Češka hiša, izjemno posrečeno zbirališče nasproti glavnega vhoda v olimpijsko vas športnikov, je bila na sobotni večer pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli čestitati prvi junakinji teh iger. Njena superveleslalomska zmaga je osupnila smučarski svet, sledilo je še deskarsko slavje, za piko na i velikega češkega dne v Koreji je manjkal le še bron hokejistov. »Uf, kako bom stiskala pesti za njih, pa se bomo nato zvečer skupaj veselili,« je govorila po sobotni zmagi v pričakovanju hokejske tekme za tretje mesto med njenimi rojaki in Kanadčani. Slednji so bili nato uspešnejši in Češka je že na tretjih olimpijskih igrah zapored ostala brez hokejskih stopničk. A tolažba je vendarle sledila, Ledecka, 22-letnica iz Prage, je bila na ta sobotni večer osrednji razlog za veselje v Češki hiši, danes jo čaka izjemen sprejem še doma.

V Pragi danes ponovitev Nagana za Ledecko

»Tudi Ester bo doživela svoj Nagano,« so zagotovili češki kolegi in njen podvig primerjali z zlatim hokejskim rodom olimpijskih iger leta 1998, ko je Dominika Haška in druščino pričakala izjemna množica na Starem mestnem trgu v Pragi. Sprejem za zgovorno svetlolasko bo danes ob 17. uri, že prej bo veselo na letališču, sama pa je na sobotni novinarski konferenci po svoji drugi zmagi v Pjongčangu nekajkrat razgrnila skromnost. Za uspeh je veliko zaslug pripisala strokovno-tehnični ekipi (»Moja naloga je edino, da se spustim po hribu navzdol …), glede slovesne veselice v glavnem češkem mestu pa dejala: »Ni prav, da bi bila le jaz v središču pozornosti. Naj ljudstvo pozdravi še druge ase našega zimskega športa.« Posebej bo vesela navzočnosti dobre prijateljice Martine Sablikove, hitrostne drsalke, v Pjongčangu srebrne na 5000 m.

Ledecka ohranja športne gene. Mama Zuzana je bila umetnostna drsalka, stari oče Jan Klapač hokejski reprezentant s kar sedmimi kolajnami s svetovnih prvenstev in z dvema olimpijskima (bron v Innsbrucku 1964, srebro v Grenoblu 1968). Oče šampionke Janek je znan češki glasbenik – kitarist in skladatelj –, na prizorišču ni skrival ponosa ob drugi zlati kolajni svoje hčerke. Ester je obema skočila v objem, novinarjem pa je posebej pohvalila mamo: »Ko bi vedeli, kako se boji letala … Zanjo je bil pravi podvig, da je prišla do Koreje, zdaj, ko bomo skupaj leteli domov, jo bom morala vseskozi držati za roko in jo prepričevati, da se nam v zraku ne bo zgodilo nič hudega.«

Kajpak pa, tako kot vedno ob uspehih, ni pozabila omeniti niti svojega trenerja, Američana Justina Reiterja: »On mi je kot drugi oče.« Seveda je zlasti češke poročevalce zanimalo še njegovo mnenje, jasno jim je dejal: »Veste, je že lepo, da je osvojila naslov olimpijske zmagovalke v superveleslalomu, a kot jo poznam, vem, da ne bi bila zadovoljna, če ne bi imela še zlate kolajne v deskanju. Sicer pa: Češka je lahko ponosna na to dekle!«

Projekt z ameriškim trenerjem

O tem, da je deskanje približala mladini v domovini, že dolgo ni nobenih dvomov, evforija zdaj traja. Res pa je, da prve analize kažejo večinoma slabo podobo vrhunskega smučarskega športa v deželi, ki se sicer v različnih panogah ponaša z lepo tradicijo. In ne nazadnje, gre za ambiciozen projekt ameriškega trenerja z zelo obetavno športnico. Ne pa za rezultat sistematičnega in selektivnega procesa.