Tiskane izdaje
Smučarski tek ima tako v svetovnem pokalu kot na olimpijskih igrah le eno kraljico. Marit Bjørgen je s 106 zmagami v svetovnem pokalu na vrhu lestvice smučarskih tekačic, z desetimi odličji je tudi najboljša športnica v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Pri 37 letih bo imela v Pjongčangu še eno priložnost, da dohiti in prehiti še slovitega rojaka Oleja Einarja Bjørndalna.
Tekaška šampionka iz vasi Rognes v bližini Trondheima je od četrtega leta dalje neločljivo povezana s tekaškimi smučmi, v mladinskih kategorijah ji ni bilo para, saj med sedmim in trinajstim letom kar šest let na domačih in mednarodnih tekmah ni poznala poraza. Prehod v člansko konkurenco je bil za zlato (gull) Marit, kot jo kličejo v domovini, precej bolj zahteven, a se Bjørgnova stara kot vino in iz leta v leto na tekaških tekmah premika meje mogočega.
V njeni karieri je bilo veliko vzponov, a tudi nekaj hudih padcev. Eden od njih je prišel tik pred olimpijskimi igrami v Vancouvru, ko je z drugačnim načinom treninga in prehrane poizkušala ujeti šampionsko formo, a ni našla priključka z vrhom. Po podrobnih zdravniških pregledih so pri Bjørgnovi odkrili akutno poslabšanje astme in ji odobrili terapevtsko izjemo, kar je razburilo njeno dolgoletno tekmico Justino Kowalczyk, ki je početje Norvežanke označila za čisto goljufanje. Danes polemike glede terapevtskih izjem razburjajo predvsem kolesarsko javnost, pred osmimi leti pa je Marit vprašanja glede astme hitro potisnila na stran z zgodovinskimi igrami v Vancouvru. S tremi zlatimi, srebrno in bronasto kolajno je na novo spisala zgodovinske knjige zimskih olimpijskih iger in zdelo se je, da je ne more ustaviti nihče več.
Norvežanka na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Foto: Carlos Barria/Reuters
Njena posebnost so tekme v skiatlonu, kjer tekmovalke polovico proge premagajo v klasičnem, polovico pa v prostem koraku. Prevlada Bjørgnove je tako načela samozavest tekmic, da je Kowalczykova nastope v skiatlonu enostavno opustila. Leto po igrah v Vancouvru je bila kariera Norvežanke ogrožena zaradi novih zdravstvenih težavah, zdravniki so ji zaradi aritmije odsvetovali nadaljevanje kariere, a se je Bjørgnova že po dobrem mesecu vrnila v karavano.
V Sočiju je nadaljevala zbiranje olimpijskih odličij in s šestimi zlatimi, tremi srebrnimi in eno bronasto kolajno postala najboljša ženska športnica na zimskih olimpijskih igrah vseh časov. Po deset odličij sta zbrali tudi Raisa Smetanina in Stefania Belmondo, a ima Bjørgnova več naslovov olimpijske prvakinje od ruske in italijanske tekačice.
Tekaška šampionka Marit Bjørgen premika meje mogočega. Foto: Reuters
Leta 2015 je osvojila še zadnjo manjkajočo lovoriko v karieri, zavihtela se je na vrh tekaške novoletne turneje Tour de Ski in poleti tekmovalno kariero za nekaj časa postavila na stranski tir. Z dolgoletnim partnerjem Fredom Bjørrejem Lundbergom sta dobila otroka, a Bjørgnova s smučarskim tekom še ni opravila. Po 622 dneh se je na tekme svetovnega pokala vrnila v finski Ruki. »Trenirala sem z najboljšimi norveškimi tekačicami in dobila potrditev, da še vedno sodim v svetovni pokal,« je bila pred štartom samozavestna Marit, rezultat pa pričakovan – že na prvi tekmi na desetkilometrski razdalji je vnovič skočila na vrh.
Dobro leto dni zatem se Marit Bjørgen pripravlja na morda še zadnje veliko tekmovanje v njeni karieri. Na vprašanja, če bo po igrah v Pjongčangu vendarle napočil čas za slovo, za zdaj še ne odgovarja, veliko pa bo odvisno tudi od lova za rojakom Olejem Einarjem Bjørndalnom, najuspešnejšim športnikom zimskih olimpijskih iger. Marit za izenačitev dosežka najboljšega biatlonca vseh časov potrebuje še tri odličja, v Pjongčang pa odhaja z izvrstno popotnico treh naslovov norveške državne prvakinje. Zlata Marit je pripravljena, da karieri presežkov doda še zadnje poglavje.
