Bron vreden zlata

Zimske olimpijske igre v Lillehammerju so bile leta 1994 za Slovenijo sila radodarne. Na stopničkah je pristala tudi smučarka Katja Koren.

Objavljeno
22. februar 2018 10.59
jzn*Koren ZOI
Blaž Kondža
Blaž Kondža
»Na ženskem slalomu smo sicer pričakovali kolajno, toda osvojili smo jo na povsem nepričakovan način,« je Delov novinar Borut Šauta zapisal v prvo vrstico prispevka o olimpijskem slalomskem bronu Katje Koren, ki je na 17. zimskih olimpijskih igrah leta 1994 poleg Alenke Dovžan in Jureta Koširja osvojila še tretjo olimpijsko medaljo za Slovenijo. »Mariborčanka (op. p. Katja Koren) je držala v rokah vse niti tega slaloma in se na koncu zadovoljila z bronasto kolajno, medtem ko je zlato pripadlo Švicarki Vreni Schneider, ki je s tem odličjem še toliko bolj potrdila, da je res ena najboljših smučark vseh časov, srebro pa si je obesila okoli vratu Avstrijka Elfie Eder,« je končni rezultat slalomske preizkušnje v Olimpijskem Delu 28. februarja 1994 povzel Šauta.

Številka 33

»Katja Koren je s številko 33, ko se je zdelo, da se nič več presenetljivega ne more zgoditi, smučala neverjetno zanesljivo, kot da je na tej sicer ne kdo ve kako težki, a zato zelo dolgi progi, katera od rutinerk. Pri vmesnem času je za drobec zaostajala za Pernillo Wiberg, na cilju pa jo je prehitela za pet stotink. Ob eksploziji navdušenja je pogledala proti velikemu ekranu, toda sonce ji je bleščalo naravnost na oči. Obrnila se je proti gledalcem ob ograji, ti pa so ji kazali, naj pogleda na drug semafor. Šele tedaj je videla, da si je prismučala vlogo razsodnice tega olimpijskega slaloma,« smo takrat zapisali v Olimpijskem Delu.

Brez vztrajnosti ne bi šlo

Slalomska preizkušnja v Lillehamerju se je odvijala v nedeljo, Korenova pa je v četrtek, torej nekaj dni pred tekmo, grdo padla - najprej na ogrevanju za veleslalomsko tekmo in nato še kmalu po štartu veleslaloma. Brez pomoč italijanske fizioterapevtke tik pred štartom veleslaloma se tudi s štarta ne bi mogla odriniti. Po drugem padcu ji je pomagal fizioterapevt naših biatloncev Tomaž Poprt in jo nekako sestavil skupaj. A pogumna mlada Mariborčanka ni vrgla puške v koruzo in vztrajala. Ta vztrajnost jo je pripeljala do olimpijskega brona, ki je bil zlata vreden.

Poškodbe so zahtevale svoj davek

Katja Koren, danes poročena Miklavec, je zaradi poškodb hrbtenice kmalu končala svojo tekmovalno kariero in smučarsko karavano zapustila pri svojih 23. letih. Kot je dejala v enem od intervjujev, bi se ob podpori in rehabilitaciji, ki so jo deležni današnji športniki, verjetno odločila drugače, saj je po naravi borka. Tako pa se je odločila, da preneha tekmovati in se umaknila iz športa. A očitno je šport nekaj, kar ti ostane v srcu, je ugotovila, ko se je pridružila Fundaciji za šport, kjer je zdaj članica njenega Sveta.


Vas zanima zgodba še katerega izmed slovenskih športnikov, ki so z zimskih olimpijskih iger prinesli medaljo? Spremljajte serijo člankov o Slovenski olimpijski vztrajnosti ...

Zgodba Jureta Franka

Zgodba Petre Majdič

Zgodba Bojana Križaja

Zgodba Jureta Koširja

Zgodba Matjaža Debelaka

Zgodba Alenke Dovžan