Moje ZOI so bile prve za Slovenijo

Jure Košir je v Lillehammerju samostojni Sloveniji prismučal eno izmed prvih medalj. Na zgodovinski uspeh je ponosen še danes.

Objavljeno
15. februar 2018 12.30
Jure Košir
Blaž Kondža
Blaž Kondža
Slovenija si je zimske olimpijske igre v norveškem Lillehammerju leta 1994 dobro zapomnila. Ne le zaradi uspehov naših športnikov, ampak tudi zato, ker so bile to naše prve uspešne olimpijske igre na naši samostojni poti. Med tekmovalci, ki so se z Norveške vrnili s kolajnami je bil tudi smučar Jure Košir, ki so mu 27. februarja 1994 pripeli bronasto medaljo v slalomu.

Sreča na naši strani

Delov novinar Borut Šauta ob tretjem osvojenem olimpijskem bronu za samostojno Slovenijo v prispevku »Sreča na naši strani« ni mogel skrivati navdušenja. Po tem, ko je 21. februarja prvo slovensko bronasto kolajno osvojila Alenka Dovžan v alpski kombinacij, sta ji z enakim uspehom sledila še Katja Koren in Jure Košir v slalomski preizkušnji. »Presrečen sem, imel sem noro srečo. Nekaj tekmovalcev je odstopilo, Mitjo, ki je smučal veliko bolje kot jaz, sem prehitel za malenkost. Najbolj sem vesel, da se nisem vdal in da sem se boril skozi celo drugo progo in se z zadnjimi atomi moči vrgel v cilj,« je našemu novinarju Šauti v vsesplošnem kravalu v hafjellskem snežnem štadionu na zadnji preizkušnji olimpijskih iger v Lillehammerju pripovedoval Jure Košir.

V lepem spominu

Košir ima olimpijske igre v lepem spominu - nastopil je na štirih. »Najbolj v spominu pa so mi ostale tiste v Lillehammerju, ne le zaradi osvojenega brona, ampak tudi zaradi naloge, ki mi jo je zaupala ekipa - nosil sem slovensko zastavo,« nam je v telefonskem pogovoru zaupal Košir. Dodal je še, da so bile olimpijske igre na Norveškem odlično organizirane, pokrajina pa je bila naravnost pravljična, varnostni ukrepi pa sproščeni, saj v tistih časih nevarnost terorizma ni visela nad nami tako kot sedaj.

Šport te zgradi

Zanimalo nas je tudi, kako je športna kariera vplivala na njegovo življenje. Pravi, da ti šport lahko da veliko pozitivnih stvari in dobro popotnico za življenje. Seveda pa ima vsaka medalja dve plati in športne poškodbe so tista manj svetleča plat športne kariere. »Izpostavil bi, da te šport disciplinira, z njim pridobiš delovne navade, vztrajnost - skratka, šport ti pomaga zgraditi zdravo osebnost,« meni Košir. Pove še, da so imeli mladi nadobudni športniki v njegovih časih dosti boljše možnosti za razvoj športne kariere kot jih ima današnja mladina. »V mojih časih se je lahko smučanja, ki je bil že takrat zahteven šport, lotil vsak otrok, saj je bilo vse praktično brezplačno. Danes so stvari drugačne in zahtevajo veliko podpore staršev - tudi finančne,« sklene in doda, da samo smučanje kot rekreativni šport vidi drugače in da se ga da z malo iznajdljivosti naučiti brez visokih izdatkov.


Vas zanima zgodba še katerega izmed slovenskih športnikov, ki so z zimskih olimpijskih iger prinesli medaljo? Spremljajte serijo člankov o Slovenski olimpijski vztrajnosti ...

Zgodba Jureta Franka

Zgodba Petre Majdič

Zgodba Bojana Križaja