Američani so vse bolj strpni
do marihuane
Letos bodo po zgledu Kolorada in Washingtona o njej glasovali tudi
v nekaterih drugih zveznih državah.
Sebastijan Kopušar
ew York je pred dnevi postal 23. ameriška zvezna država, v kateri je dovoljena uporaba marihuane v medicinske namene. Čeprav je zakon zelo omejevalen, saj med drugim prepoveduje njeno kajenje, pa je nov kamenček v mozaiku spreminjanja ameriške politike do droge, ki jo zvezna država uradno še vedno šteje za enako nevarno kot heroin.
Odkar so Kalifornijci leta 1996 na referendumu dovolili uporabo kanabisa v medicinske namene, se odklonilen odnos ameriške večine do marihuane počasi topi. Po prepričanju velike večine Američanov je uporaba marihuane v medicinske namene povsem sprejemljiva, čeprav je res, da lahko v Kaliforniji skoraj vsakdo zelo hitro dobi zdravniško potrdilo, ki omogoča legalen nakup marihuane, denimo za »lajšanje kroničnega stresa«. Pravi preskok je leta 2012 povzročila odločitev volivcev v zveznih državah Kolorado in Washington, da dovolijo nakup in uporabo marihuane vsem odraslim prebivalcem.
Zakonodajna skrpanka
To je Združene države postavilo v nekoliko nenavaden položaj, ko ima skoraj vsaka zvezna država svoja pravila, nekatera pa so celo v nasprotju z zvezno zakonodajo. Tako jih je šestnajst dekriminaliziralo uporabo marihuane, pri čemer jih vključno z New Yorkom enajst dovoljuje njeno uporabo v medicinske namene. Sedem zveznih držav dopušča medicinsko uporabo, a hkrati še vedno strogo kaznuje rekreativno uporabo. V tej skrpanki je najmanj raznolik le tradicionalno konservativni ameriški jug, kjer za zdaj vse države, razen Mississippija in Severne Karoline, zavračajo vsakršen strpen odnos do opojne zeli.
Vse več držav pa vendarle razmišlja o podobni poti, kot sta jo ubrala Washington in Kolorado. Volivci na Aljaski bodo o legalizaciji odločali novembra, do leta 2017 naj bi o podobnih pobudah glasovali še v ducatu drugih zveznih držav. Če bodo v vseh potrjene, bo več kot vsak četrti Američan (in z njimi 30 senatorjev ter 142 kongresnikov) živel na območju, ki bo marihuano obravnavalo podobno kot alkohol. »Država se je od abstraktnega vprašanja, ali legalizirati, premaknila k oprijemljivi razpravi, kako to storiti,« ugotavlja Beau Kilmer, eden od direktorjev raziskovalnega središča za politiko do drog pod okriljem mnenjske organizacije RAND.
Ta že vrsto let z različnimi raziskavami dokazuje, da je boj proti drogam neučinkovit in da v resnici samo povečuje dobičke kriminalnih združb. To je potrdilo tudi petsto uglednih ekonomistov na čelu z Nobelovcem Miltonom Fridmanom, ki ga izjemno cenijo konservativni krogi. V odprtem pismu zdaj že nekdanjemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu so zapisali, da so stroški prohibicije za družbo izjemno visoki.
Organizacija RAND je že predsedniku Billu Clintonu predlagala, naj država denar preusmeri v pomoč zasvojencem, saj je to najcenejši in najbolj učinkovit način za omejevanje škodljivih posledic uporabe drog. Hkrati bi legalizacija marihuane zdesetkala dobičke razvpitih mehiških narkokartelov.
Neučinkovita vojna
Toda vojna proti drogam, ki jo je začel predsednik Richard Nixon (čeprav je izraz skovanka medijev), ko je prepovedane droge razglasil za največjega sovražnika ameriške družbe, je globoko zakoreninjena v politično razmišljanje ameriške desnice. Po porazu demokrata Jimmyja Carterja, ki je razmišljal o znižanju kazni za posedovanje marihuane, premagal pa ga je Ronald Reagan, strasten republikanski zagovornik boja proti drogam, je tudi med demokrati ugasnila zamisel o legalizaciji. Iz časa Reaganove vladavine je tudi izjemno stroga zakonodaja, ki je tudi za drobne prestopnike uvedla drakonske kazni, dosmrtni zapor.
Reaganova zakonodaja ni samo napolnila ameriških zaporov, ampak je uvedla rasne podtone, saj so bile manjšine nesorazmerno pogosteje kaznovane. Tako je moral v zapor zaradi z drogo povezanih kaznivih dejanj vsak peti temnopolti Američan. Predsednik Barack Obama je prvi po dolgih letih, ki spet previdno razmišlja o pravičnosti takšne ureditve.
»Za družbo je pomembno, da odpravi razmere, ko velik del njenih članov prekrši zakon, kaznovanih pa je le izbranih nekaj,« je poudaril, ko je januarja javno oznanil, da po njegovem marihuana ni nevarnejša od alkohola.
Čeprav je brž dodal, da je njeno uživanje »slaba zamisel, izguba časa in ne preveč zdravo« (sam jo je v mladih letih kadil), pa je hkrati nesorazmerno kaznovanje opredelil kot eno ključnih težav družbe. Po besedah ameriškega predsednika otrok iz srednjega razreda ne zapirajo zaradi kajenja marihuane, revne pa, pri čemer so temnopolti in latino otroci ponavadi brez denarja ter pravne pomoči, s katerima bi se lahko izognili neupravičeno strogim kaznim. Zaradi marihuane vsako leto aretirajo okoli 750.000 ljudi, skoraj devet
od desetih samo zaradi njenega posedovanja.
Kaznovanje mladih običajno pomeni prekinitev njihovega izobraževanja, kriminalni dosje pa je ovira pri poznejšemu iskanju zaposlitve. Zato nekateri liberalni avtorji trdijo, da je vojna proti drogam ustvarila trajno nižji razred ljudi, ki imajo izjemno malo priložnosti v družbi, pri čemer je bilo ukvarjanje z drogami že na začetku njihov poskus, da se prebijejo iz ujetništva družbenega dna. Ta začaran krog je vojna proti drogam samo še poglobila in razširila na še večji del prebivalstva.
Omiljena stigma
Bela hiša sicer še vedno trdi, da legalizacija marihuane ne bo odpravila mnogih družbenih težav in da bo odprla pot za podobno argumentacijo tudi pri drugih, bolj nevarnih drogah. Toda hkrati se odziva na izjemno hitre premike javnega mnenja. V primerjavi z letom 1969, ko je po raziskavi organizacije Gallup le 12 odstotkov Američanov podpiralo legalizacijo marihuane, ji je sedaj naklonjena krepka polovica vprašanih. Nasprotuje ji večina republikancev, prebivalcev južnih zveznih držav in starejših od 64 let. V generacijah, mlajših od 30 let, pa jo podpira kar 70 odstotkov vprašanih.
Po mnenju Petra Reuterja, profesorja javne politike na univerzi Maryland, sta za to predvsem dva razloga. Uporaba marihuane v medicinske namene je omilila stigmo, ki ji jo je nadela prepoved in jo naredila »manj peklensko«. Hkrati z leti narašča število Američanov, ki imajo izkušnje z njo. Če so jo leta 1969 poskusili vsega štirje odstotki, ima po Gallupu takšno izkušnjo danes že štirideset odstotkov Američanov.
Tudi Bela hiša se vse bolj posveča preventivnim ukrepom, kot pa kaznovanju. Pravni strokovnjaki ugotavljajo, da se dogaja podobno kot ob koncu prohibicije v tridesetih letih
20. stoletja, ko so sodniki izrekali tako nizke kazni pivcem, da so tožilci nehali vlagati obtožnice zaradi zlorabe alkohola.
Premiki v razpoloženju javnosti so podobni podpori istospolnim porokam, ki jih tako ali drugače uzakonja vse več ameriških zveznih držav. Zato nekateri politični analitiki že trdijo, da bi predsedniške volitve leta 2016 lahko imele podoben pomen za legalizacijo marihuane, kakršnega so imele volitve leta 2012 za istospolne poroke.
Mnogo bo odvisno od dogajanja v Koloradu in Washingtonu, toda prvi odzivi so pozitivni, prodaja cveti, policija kljub poostrenemu nadzoru ni zaznala večjih kršitev zakonodaje. Prijetno za uho desnice pa zveni podatek, da je marihuana v državno blagajno Kolorada samo v prvih dveh mesecih prinesla 6,17 milijona dolarjev.