Mladi odlašajo z začetkom varčevanja za starost

Raziskave kažejo, da se večina Slovencev zaveda, da bomo kot upokojenci čedalje bolj odvisni od svojih prihrankov. Le manjši delež pa se odloči ukrepati. Generacije, ki bi morale razmišljati o tem, odlašajo z začetkom varčevanja, pozneje pa se bodo morale spopadati s posledicami.

Tudi drugod mladi pogosto dajejo prednost drugim varčevalnim ciljem, je dejal Alan Burq, mednarodno priznani strokovnjak za upravljanje bonitet in pokojninskih skladov zaposlenih na Altini investicijski konferenci o pokojninskem sistemu v Sloveniji. Kot se je izrazil Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vsi vemo, da moramo varčevati, a to odlagamo. »Vedno smo racionalni pri sprejemanju odločitev za prihodnost, vendar prepozno.«

Prvi argument, s katerim strokovnjaki podkrepijo dejstvo, da se bodo pokojnine iz državnega proračuna zmanjševale, je staranje prebivalstva.

Svarilo piramide

Iz primerjave prebivalstvenih piramid je razvidno, da se je starostna struktura ljudi v zadnjih sto letih, odkar je Otto von Bismarck leta 1889 postavil prvo državno pokojninsko shemo, precej spremenila. Leta 1901 je bilo osem odstotkov ljudi starejših od 65 let, 68 odstotkov je bilo delovno aktivnih – starejših od 18 let. Čedalje več je starejših, novorojenih je vedno manj.

V Sloveniji je bilo še leta 1980 je v strukturi prebivalstva 47,9 odstotka ljudi starih od 25 do 60 let, 13,6 odstotka je bilo starejših od 60 let, mlajših od 25 let je bilo 38,5 odstotka. Zdaj je v najmlajši skupini 24,9 odstotka prebivalstva, v srednji 53,4 odstotka, starejših od 60 let je 21,7 odstotka. Po projekcijah evropskega statističnega urada (Europop 2011) bo leta 2040 v najstarejši skupini 35 odstotkov ljudi, v srednji 43,3 odstotka, najmlajših bo 21,7 odstotka.

Pogačar je spomnil, da je čedalje več upokojenih, ker se pričakovana življenjska doba daljša – v zadnjih sto letih se je povečala za 30 let, vsako leto se poveča za tri mesece –, in opozoril, da Slovenci zelo pozno vstopimo na trg delovne sile, v povprečju pri 25 letih, in hkrati zelo hitro stopimo iz njega, v povprečju pri 58 letih.

V eni izmed raziskav, v kateri so ljudi spraševali, ali menijo, da bodo pri 60 letih še sposobni delati, je le 28 odstotkov Slovencev dalo pritrdilni odgovor, v Bolgariji, denimo, tako meni 78 odstotkov vprašanih. »Vprašamo se lahko, ali imajo Bolgari toliko boljše pogoje za delo,« je dejal Pogačar in dodal, da so rezultati raziskave povezani z določeno starostjo za upokojitev. To bomo morali povišati, učinek bo dvojen – ljudje bodo v pokojninsko blagajno prispevali dalj časa in iz nje krajše obdobje prejemali sredstva –, a to za rešitev sistema, kot ga imamo zdaj, ne bo dovolj.

Spodbude drugega stebra

Treba je spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, z ozaveščanjem poskrbeti, da prvi prejemek upokojenca (predvsem velja za generacijo, zdaj staro od 35 do 50 let, ki bo pokojninsko luknjo najbolj občutila, a z varčevanjem še odlaša) ne bo negativno presenetil.

Zanimanje za varčevanje za starost bi med drugim lahko spodbudili z nadgradnjo drugega pokojninskega stebra, je dejal Tomaž Dvořak, izvršni direktor Alta Skladov. V njem zdaj ljudje premalo varčujejo, ker prinaša prenizke stopnje donosov. To se s predlogom novega pokojninskega zakona spreminja, upravljavci bodo posameznikov portfelj lahko prilagajali njegovi starosti. Težava drugega stebra, ki izvira pogosto iz slabe finančne izobrazbe ljudi, je tudi, da po desetih letih poberejo prihranke iz njega in jih potrošijo. Predlog novega zakona niti te možnosti ne dovoljuje več. V Pokojninski družbi A predlagajo med drugim tudi večje davčne olajšave in ukinitev plačila dohodnine za izplačila v obliki rent.

Kako varčevati?

Kot je dejal Burq, je pomembno predvsem to, da se ljudje zavedo, da je treba začeti varčevati za starost čim prej, saj bodo tako lažje dosegli želeni cilj. Po izračunih Centra za raziskovanje upokojevanja na Bostonski univerzi posameznik s povprečno plačo, ki se upokoji pri 65 letih, lahko nadomesti 80 odstotkov izpada pokojnine, če varčevanju namenja 15 odstotkov svoje plače od 25. leta starosti. Če začne varčevati pri 35 letih, bo moral za enak učinek namenjati 24 odstotkov plače, če začne še deset let pozneje, pa kar 41 odstotkov. Upoštevali so štiriodstotne letne donose.

Če nekdo začne varčevati pri 25 letih in se upokoji pri dvainšestdesetih, mora za to namenjati 22 odstotkov plače, če se upokoji tri leta pozneje, 15 odstotkov, če iz trga delovne sile izstopi pri 67 letih, pa 12 odstotkov.