V Remu vsako leto proizvedejo med 4500 in 5000 modularnih enot, za manjše projekte, ki obsegajo dve, tri enote, ali večje, pri katerih je lahko skupaj celo več kot 100 enot. Tudi intervju smo imeli v takem modularnem pametnem objektu, ki je plod razvojnega projekta, v katerega je bilo vključenih 16 podjetij. Lani so izdelali enote za osem šol in vrtcev za Nemčijo ter prvi pasivni modularni montažni vrtec v Sloveniji – vrtec Šentlovrenc, medtem ko je bila največji projekt kar 2000 kvadratnih metrov velika šola v bližini Frankfurta v vrednosti 2,5 milijona evrov.
Največji prihodki v zgodovini podjetja
Tudi v času zdravstvene krize je Remova proizvodna dejavnost potekala razmeroma normalno, sicer v omejenih kapacitetah in pogojih ter ob upoštevanju vseh ukrepov, ki jih je priporočal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podjetje, ki šteje približno 200 zaposlenih, je imelo lani največje prihodke v svoji zgodovini, in sicer slabih 36 milijonov evrov, ter 3,29 milijona evrov čistega dobička.
»Dobičkonosnost je bila sicer šele druga najvišja v zgodovini Rema, ampak še vedno nad pričakovanji. S preteklim letom smo zelo zadovoljni, saj kaže, da je naša smer razvoja v proizvodnjo visoko zahtevnih modularnih montažnih objektov s trgom pretežno v Evropi prava,« poudarja direktor Kastelic. Za letos zaradi koronavirusa in glede na približno osem odstotkov manjše prihodke v prvem polletju predvidevajo, da bodo – tudi glede na sam proizvodni proces, ki ga je težko kar povečevati za 10, 20 ali 30 odstotkov – težko dosegli lanske rezultate, vendar po direktorjevih besedah upajo, da se jim bodo zelo približali. »Če bodo glede na lani manjši za pet odstotkov, bomo zelo zadovoljni.«
Trendovski že s samo gradnjo modularnih objektov
Življenjska doba modularnih objektov je taka kot pri vsakem objektu in ni vezana na lastnosti produkta, ampak način uporabe, vzdrževanja. Objekt je v osnovi kovinska konstrukcija, ki ni vidna, je zaprta in tako rekoč neuničljiva, pravi sogovornik in spomni, da je razvoj materialov in tehnologij pripomogel k veliki vzdržljivosti.
Močna usmerjenost na tuje trge
Rem je pretežno izvozno podjetje, po Ajpesovih poročilih znaša njegov izvozni delež 71 odstotkov, glede na prihodke pa je še večji. V Sloveniji imajo enega največjih kupcev, ki pretežni del njihovih izdelkov izvozi, in glede na to bi njihov izvoz znašal od 85 do 90 odstotkov. Na področju visoko zahtevnih modularnih montažnih objektov, ki so požarno odporni, zvočno izolativni, zrakotesni, energetsko učinkoviti in podobno, doma skoraj nimajo konkurence.
Z novim proizvodnim objektom na poti do vodilnega položaja
Podjetje je tudi s finančno podporo ministrstva za gospodarstvo zgradilo nov poslovno-proizvodni objekt za izdelavo nizkoenergijskih montažnih modularnih objektov in zabojnikov, saj želijo postati vodilni proizvajalec modularnih enot v Evropi ali celo na svetu. Od leta 2003, ko je začelo proizvodnjo modularnih objektov, je z rastjo prihodkov in dobičkonosnosti nenehno vlagalo v razvoj in gradilo proizvodne enote, trenutno namreč posluje na štirih lokacijah. »Zdaj smo bili po 17 letih sposobni zgraditi velik osrednji obrat, ki bo omogočal sodobno proizvodnjo na eni lokaciji. Tu poudarjam tudi digitalizacijo proizvodnje, ki bo s sodobnimi digitalnimi orodji omogočila spremljanje in načrtovanje proizvodnje bolj kot doslej; še posebno zdaj ob povečanju kapacitet bo to nujno potrebno.«
Skoraj milijon evrov samo za raziskave in razvoj
Rem ima že peto leto svojo razvojno skupino, ki je registrirana na Agenciji RS za raziskave in razvoj. Tako so izvedli že več projektov ali kot vodilni partner ali v konzorciju več podjetij in ustanov, trenutno pa so vključeni v tri projekte. Lani so v raziskave in razvoj vložili 2,3 odstotka prihodkov, njihov cilj pa je približno tri odstotke, torej skoraj milijon evrov za raziskave in razvoj, kar bodo mogoče dosegli že letos.
Največ sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo, in sicer na področju požarne varnosti in statičnosti objekta, pa z biotehniško fakulteto na področju uporabe lesa, s fakultetama za gradbeništvo in strojništvo ter različnimi partnerji, kot je podjetje M Sora. Na področju izobraževanja so se povezali s srednješolskim centrom Novo mesto pri mentorstvih in uvajanju mladih v delovno okolje. Že zadnjih pet let se čuti pomanjkanje tehničnega kadra za proizvodnjo, kot so vodovodni in elektroinštalaterji, oblikovalci kovin ali ključavničarji, zato so morali zaposlovati tudi tujce s tem znanjem. Sicer se njihovi zaposleni letno izobražujejo v povprečju 17,5 ure.
Trajnostna naravnanost podjetja …
… s produkti prihodnosti
Vse možnosti imamo, meni Igor Kastelic, od nas na vseh ravneh (od proizvodnje, razvoja, prodaje do marketinga in vodstva) pa je odvisno, ali jih bomo dovolj dobro izkoristili in še bolj strastno opravljali delo ter z našimi produkti narekovali tempo tudi v prihodnosti. »Bojim se nečesa čisto drugega, in sicer, ali bomo, glede na izkušnje iz zadnjih let, zaradi širitve trga lahko zagotovili dovolj velike kapacitete, ne samo proizvodne, ampak tudi kadrovske, da bomo lahko zadostili vsem potrebam trgov in kupcev.«
Glede na napovedi njihovih glavnih kupcev in opravljeno tržno analizo ter glede na trende, ki jih vidijo v prihodnosti, nadaljnji razvoj Rema ni ogrožen. »Seveda, če bomo delali z vizijo, če se bomo še naprej tako razvijali in bili tako uspešni, potem lahko rečem, da nas bodo naši kupci cenili kot razvojno inovativno podjetje, ki je odgovorno in partnersko,« pravi direktor trebanjskega podjetja. Na trgih, kot je Nemčija, je lahko rast kvečjemu prehitra, zato je treba smelo planirati vnaprej in se ne predimenzionirati, razmišlja sogovornik ter pri tem spomni na krizo v letih 2009–2010, ko je Rem z enim samim kupcem, ki ga je imel v tistem času, padel le na 50 odstotkov prihodkov preteklega leta, kar je bil za proizvodnjo zelo hud udarec.
»Zato je treba razvoj odgovorno peljati naprej. Mislim pa, da bo naša glavna skrb, kako razviti ustrezno število kadrov, ki bodo lahko sledili razvoju podjetja,« sklene svoje misli direktor Igor Kastelic.