Naj Martin bistrosti ne meša več zgolj v mošt

Čas bi že bil, da na ta posvečeni dan, poleg mlincev in pečenih gosi, občestvu ponudimo še kaj trajnejšega.

Objavljeno
09. november 2011 07.57
Posodobljeno
09. november 2011 11.00
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Ni veliko deželic, ki bi jih vinska trta tako zaznamovala, kot je slovensko. S tremi vinorodnimi pokrajinami se je trdno vrasla v zgodovino, ki nam je zapustila veliko bogastvo: od rimskih amfor do najstarejše še rodne vinske trte na svetu, od pestrega izbora vinskih sort do cele vrste obrti in veščin, ki so povezane s ciklusom vinske trte.

Ostal pa nam je tudi zvrhan jerbas globoko usidranih ljudskih običajev, ki so povezani z vinom, trto, kletjo... Skratka, vinska trta je na sončni strani Alp v celoti zaznamovala človekovo življenje. Prav zato je toliko bolj nenavadno in nerazumljivo, da takšna vinska deželica ne premore poštenega vinarskega muzeja, kakršne lahko obiskovalci, radovedneži in poznavalci v nekaterih drugih evropskih državah (Avstriji, Franciji, Nemčiji...) obiskujejo že desetletja.

V resnici ne premoremo niti izborne nacionalne vinarske zbirke, s katero bi premostili čas, dokler na (v) primernem muzejskem mestu ne zberemo vsega, kar o vinogradništvu, vinarstvu, kletarstvu, sodarstvu, vinski trti, sortah, vinski kulturi in dosedanji vinski zgodovini sploh še vemo. In kakšne priče, pričevanja in ohranjene materialne ostanke vsega tega sploh še imamo.

Morda prihajajo za takšne zamisli boljši časi že samo zaradi žalostnega dejstva, da namreč naše vinogradništvo z vstopom v Evropsko unijo ni kaj dosti pridobilo. Bolj opazna so njegovo nazadovanje, krčenje vinogradniških površin in zaraščanje celo v svetovnem merilu najboljših vinogradniških leg. Kar začne izginjati, pa postaja vedno bolj zanimivo. Dokaz za to so številne posamične zbirke vsega kmečkega, podeželskega, vinogradniškega in vseh drugih sort gospodarjenja in življenja, ki jih zdaj počasi sestavljajo posamična podeželska turistična, etnografska in drugače naslovljena društva.

Prav tako so začeli vinske in vinarske materialne atribute mrzlično iskati in zbirati posamezni vinogradniki, kletarji, celo gostilničarji in predvsem naše turistične kmetije. Tako nastajajo sicer skope, a za ohranitev predmetov zelo pomembne zbirke, iz katerih se bo najboljše kdaj morda lahko združilo v nacionalnem vinarskem muzeju.

Martinova pot

Veliko govorjenja o vinski kulturi še ni vinska kultura sama. In vanjo ne sodita le poznavanje vina v vseh njegovih pojavnih oblikah tja do najbolj izbranih predikatov ter poznavanje vinskih posebnosti, pridelovalcev in blagovnih znamk. Njeno široko posodo mora napolniti tudi splošen odnos do vinogradništva, vinarstva in kletarstva. V razvito vinsko kulturo take vinske dežele sodijo, kot že rečeno, tudi nacionalni vinarski muzej pa kakšna nacionalna vinoteka kot njegov fond, vinska literatura in periodika, z vinom povezana kulinarika.

Ne nazadnje so njen sestavni del tudi vsakoletna martinovanja, ki kakor gobe po dežju vznikajo v že skoraj vsaki vasi oziroma malo bolj podjetni gostilni. V le nekaj desetletjih njihovega turističnega razmaha in spreminjanja v veselice ali bakanalije sodobne dobe se je nabralo tudi že dovolj gradiva in spoznanj, da bi se kakšen etnolog lahko lotil njihovega raziskovanja, da nam etablirani državni pripovedovalci ne bi v vseh medijih in na vse dneve okoli Martina razlagali enih in istih, že stokrat prežvečenih stvari, ki so zajete zgolj na površini tega, nekoč resnično globokega in pomembnega ljudskega običaja in celo verovanja v vinskega zavetnika Martina.

Na predlog Sveta Evrope bodo do leta 2016 označili pet tisoč kilometrov dolgo Martinovo evropsko kulturno pot (Via Sancti Martini) od Martinovega rojstnega madžarskega Szombathelija do francoskega Toursa. Potekala bo tudi mimo Ptuja in Martinove cerkve na Hajdini, koder je tudi sam Martin večkrat kolovratil od doma in nazaj. Troedina slovenska vinska deželica ima torej odlično priložnost, da na to pot postavi nekaj zares vinskega – soliden nacionalni vinski muzej.

Da se ne bo hršil le Ptuj

Zamisel sploh ni nova, a zato še toliko bolj velja za pravilno in potrebno. Med letoma 1937 in 1946 so na Ptuju ustanavljali in pripravljali prvi vinarski muzej na Slovenskem, v jugoslovanskem okviru in sploh prvega na Balkanu. V okroglem vodnem stolpu ob Dravi so ga uredili in tam je bil dvajset let, dokler visoka Drava ni uničila veliko njegovih lesenih eksponatov. Ponesrečeno so zbirko potem preselili v ptujsko grajsko žitnico, kjer pa je preostanek – zaradi prevelike vlažnosti kletnih prostorov in premajhne skrbi – zanje neslavno propadel.

Potem je na Bakhusovem trgu ptujsko kletarstvo postavilo dober zametek vinogradniškega in vinarskega muzeja na prostem, a je tudi ta izginil v lastniških in denacionalizacijskih igricah. Pred poldrugim desetletjem je imel Ptuj tudi že vinsko akademijo, ki je izdajala slovenski vinski mesečnik, vendar sta oba klonila zaradi povsem nevinskih in nekulturnih vzrokov.

Zdaj le nekaj vinske opreme stoji v eni od ptujskih grajskih kleti, do prave vinarske zbirke pa je še daleč. Zakaj se le ne bi Ljubljana, če se že ponaša z najstarejšim vinskim sejmom na svetu in z nazivom mesta trte in vina, postavila trdno na Martinovo kulturno pot z nacionalnim vinarskim muzejem. Ali pa Maribor z najstarejšo trto na svetu, da ne bi bilo videti, kakor da se hrši samo Ptuj s svojo 750-letno vinsko tradicijo in najstarejšim arhivskim vinom na slovenskih tleh.

A vsem je očitno več do prireditev in zvenečih projektov, ki s konkretnim okoljem nimajo nobene zveze, kakor do bogate in trdne zgodovinske zapuščine in še vedno žive ekonomske, kulturne in miselne navezanosti na vinsko trto in izcedek njenih grozdov, ki se te dni bistri v sodih, kozarcih, velikih kleteh.

Če Martin res prinaša bistrost, naj je ne meša le v mošt. Več bi je potrebovali v vinski in vsakršni kulturi. Ob kulturnem prestolovanju Evropi pa še posebno.

 

***

 

Martinovanja 2011

 

Ljutomer: petek točno ob 11.11

Znamenito martinovanje se bo pod ogrevanim šotorom na ljutomerskem Glavnem trgu začelo v petek točno ob 11. uri in 11 minut, ko bodo obiskovalcem ponudili sveže pečen kostanj, mošt in kuhano vino. Točno opoldne bo Pepek z brega vodil krst mošta, nato bo pokušnja mladega vina. Martinovo kosilo bodo pripravili v Hotelu Jeruzalem, od 19. ure bo na terasi Pri hudem mačku degustacija prleških vin, ob 20. uri bo martinovanje obiskala vinska kraljica, ob 21. uri pa se bo pod šotorom začel Martinov koncert. V soboto bo od 8. do 18. ure odprta Martinova tržnica. Poleg kramarskega sejma bosta tam še predstavitev prleških vinarjev in degustacija njihovih vin. Otroški programi se bodo vrstili ves dopoldan, zabava pod šotorom se bo začela ob 19. uri, Pepek z brega in Klumpa pa bosta na humorističen način še enkrat uprizorila krst mošta. Vstopnine ne bo.

Šmartno v Brdih: vinski srečolov

Šmartno v Brdih bo v petek ob 18. uri martinovanje odprlo z degustacijo vin briških vinarjev po kleteh srednjeveškega dela mesta, pečenim kostanjem in pokušnjo mladega vina. Poleg jote, pršuta, polente z golaži in raznih zavitkov bo obiskovalcem na voljo še tržnica briških in domačih dobrot, na kateri bodo ponujali sir, suho sadje, med, žganje, olje itd. Vinski srečolov obiščite, če ste srečne roke, morebitno slabo voljo pa vam bodo odganjali poulični glasbeniki. Ob 20. uri se bo začel večer salse, ob 21. uri pa zabava z glasbenimi skupinami po ulicah Šmartnega. V soboto in nedeljo se bo martinovanje začelo že ob 11. uri, program za odrasle bo večinoma enak petkovemu, otrokom pa bo od 11. do 15. ure na voljo še likovni extempore.

Črnomelj: Martinova harmonika

Martinovanje v Beli krajini ima že 20-letno tradicijo. Vinske slovesnosti se bodo v Črnomlju začele že v četrtek, toda za obiskovalce bosta bolj zanimiva naslednja dneva, ko se bodo v poslovnostoritveni coni Majer prireditve kar vrstile. V petek bo ob 19.30 uradno odprtje, kjer bodo nagrajenim vinom podelili priznanja, župnik Peter Kokotec pa bo blagoslovil mlado vino. Ob 21. uri se bo začelo ljudsko rajanje z ansamblom Donačka. V soboto se bo ob 15. uri začela degustacija mladih vin v hotelu Lahinja. Ob 15.30 bodo raztegnili meh tekmovalci za lovoriko Martinova harmonika. Popoldan bodo zapolnili nastopi raznih muzikantov, ljudskih pevcev in plesalcev. Ob 20.30 jo bo udarila črnomeljska godba na pihala, ob devetih zvečer pa bodo žezlo zabave prevzele Navihanke. Na stojnicah vam bodo v petek od 17. ure, v soboto pa od 16. ure ponujali najboljša mlada vina, med in čebelarske pridelke, peciva in druge dobrote kmečkih žena ter izdelke domače in umetnostne obrti.

Maribor: že 28. martinovanje

Nekaj tisoč Mariborčanom se na 28. martinovanju lahko pridružite ta petek ob 11. uri in 11 minut, ko bo na Trgu svobode zaigrala ruška godba. Zabavali se boste v družbi številnih glasbenikov in ansamblov. Zraven boste lahko pokušali jedačo in pijačo, ki ju bodo na stojnicah ponujali vinogradniki in vinarji, turistične kmetije in drugi gostinci. Dogajanje bodo na Trgu svobode popestrili tudi s prihodom vinskih kraljic, bračev in folkloristov, kmečkih žena ter splavarjev in predstavnikov vinskih redov in bratovščin. Ti tradicionalno obhodijo trg, s seboj pa prinesejo pridelke in dobrote, s čimer se simbolično zahvalijo jeseni. Krst mošta se bo sicer začel ob 14. uri, petkovo veselje pa se bo nadaljevalo še v soboto in nedeljo.

M. N., M. K.