Povezave med Skandinavijo in srednjo Evropo

Burg auf Fehmarn – »Trajekti naj ostanejo, predor bo zelo slab za nas,« se je v Burgu na nemškem otoku Fehmarn, ki ga nameravajo pod morsko ožino povezati z danskim Lollandom, blizu informacijskega centra o ambicioznem projektu pritoževala upokojenka. »Predor bo zelo dober za vse nas, žal mi je samo za trajektne delavce,« je na bližnjem parkirišču nasprotoval upravljavec biljardnih avtomatov Paul Scheerle. »Verjemite mi, da bo še več Dancev in Švedov prišlo sem po cenejših nakupih!«

Nemški otok v Baltskem morju so nekoč imenovali Femere, kar je staroslovanski izraz za 'v morju', in res je »sredi morja« tudi danes z velikimi črkami zapisano na uradni spletni strani tega severnonemškega turističnega cilja. Slovanska plemena s tega območja so že zdavnaj pokristjanili in potujčili, oblast nad otokom je po danski kroni prevzela prusko-nemška in Fehmarn danes z matično deželo Schleswig-Holstein povezuje skoraj kilometer dolg avtocestni in železniški most. Z njega je ob lepem vremenu dih jemajoč pogled na zelena polja in peščene plaže, do danskega otoka Lolland pa je čez ožino Fehmarnbelt (Femern Bælt) še vedno mogoče le s trajektom.

Družba Femern A/S bi rada to spremenila, pod 18 kilometri morja načrtuje najdaljši kombinirani cestni in železniški predor na svetu. V danskem podjetju so poudarili, da bo to direktna povezava Nemčije in srednje Evrope z njihovo prestolnico København pa tudi s švedskimi velemesti Malmö, Stockholm in Göteborg ter celo z norveškim Oslom.

Vožnja s trajektom od nemškega Puttgardna do danskega Rødbyhavna zdaj traja 45 minut, po predoru pa bo ta trajala le še deset minut za avtomobile in sedem minut za vlake. Ljubiteljem plovbe kljub temu ni mogoče zameriti vnaprejšnjega žalovanja za trajekti. Manj kot deset kilometrov severovzhodno od največjega otoškega mesta Burg sem se sredi februarja na enega od številnih trajektov družbe Scandlines, ki v polurnih presledkih vsak dan križarijo čez ožino, vkrcala tudi sama.



V nenavadno toplem in sončnem vremenu za ta čas je veter potnikom na palubi mršil lase, spremljali so nas galebi in vožnja do otoka Lolland je hitro minila. A je trajekt vendarle najpočasnejša povezava med Skandinavijo in srednjo Evropo, kot je poudaril tudi danski predstavnik za odnose z javnostjo podjetja Femern A/S, ki me je čakal v Rødbyhavnu.

»Vse, kar vidite pred seboj, je gradbišče!« je povedal Jens Villemoes. Gradbišče? Vsenaokrog je bilo videti polja in zelene trate, sem ter tja nekaj dreves in hiš. Ko smo se približali, smo videli, da so zapuščene. »Pred časom smo prevzeli celotno območje, kupili smo tudi hiše. To ni bil problem, saj tu živi malo ljudi in so tudi nepremičnine poceni. To ni bilo zelo bogato območje.« Kmetom dovolijo kmetovanje na njihovih nekdanjih poljih, dokler jih ne bodo potrebovali, največjo kmetijo pa so zasedli arheologi, potem ko so med izkopavanji odkrili starodavne predmete. »Med drugim so našli grozdje iz Sredozemlja in kamne iz Češke in Madžarske, kar kaže, da trgovinske poti od Danske do južne Evrope potekajo že 6000 let!«

​»Betonski predor bo krsta za kite«​

Rødbyhavn je trenutno največje dansko arheološko najdišče. Pri državnem podjetju poskušajo čim bolj izkoristiti čakanje na nemška dovoljenja, potem ko so dogovor o gradnji predora sklenili že leta 2008. Ministrstvo za promet nemške dežele Schleswig-Holstein je zdaj vendarle odobrilo gradnjo tudi z nasprotne strani. Vendar Jens Villemoes ne misli, da so veliko uspešnejši od Nemčije, le načini odobritve tovrstnih gradenj so različni. »Na koncu moramo izpolniti iste zahteve, vse določa zakonodaja Evropske unije.« V Nemčiji je tudi veliko več nasprotnikov predora in zaradi tožb računajo, da bodo začeli delati šele, ko bodo te končane.

V preteklosti je bilo več odmevnih protestnih akcij. Aktivisti organizacije Robin Wood so razprostrli velike napise »Betonski predor bo krsta za kite«, na spletni strani organizacije »Obvarujmo Fehmarn« je navedeno, da imamo eno samo Baltsko morje. »Enega izmed najlepših nemških dopustniških krajev moramo brezpogojno zavarovati!« Navedeno je tudi, da se je že 150.000 prebivalcev širšega območja podpisalo pod peticijo proti predoru. »Fehmarn bo s predorom ter spremljajočimi cestnimi in železniškimi povezavami skozi njegovo središče izgubil naravni značaj, ljudje in živali bodo trpeli ob kolonah tovornjakov in tovornih vlakov, hrupu in izpušnih plinih.«

 Upravljavec avtomatov Scheerle se na nemški strani ni strinjal s takšnimi kritikami. »Zdaj danski in švedski nakupovalci pridejo le za nekaj ur in imajo čas le za nakupovanje, ko bo predor zgrajen, si bodo lahko privoščili tudi kosilo ali kaj drugega.« Ko se bo poleti število prebivalcev otoka podeseterilo, zaradi tega ne bo večje škode, je opozorila tudi Marie Rhodin iz informacijskega centra danske družbe v Burgu. »Turisti se kopajo, surfajo, gredo na pohode, jahajo, zdaj bodo imeli tudi prebivalci otoka nekaj od hitrejših železniških in cestnih povezav.« Mnogi si zdaj iščejo delo v Lübecku ali Hamburgu, je povedala, nova delovna mesta pa bo prinesla tudi gradnja predora.

Na danski strani je še veliko manj dvomov. »Če greste v Rødbyhavnu v picerijo ali trgovino in ljudje vedo, da ste zaposleni v Femern A/S, vas bodo takoj vprašali, kdaj bodo končno začeli graditi. Tu projekt močno podpirajo,« je povedal Jens Villemoes. Z avtomobilom je zapeljal mimo močvirja, kjer je bilo videti vodne črpalke. »Tukaj bodo avtomobili peljali proti tunelu!« Ta se bo začel šele pol kilometra stran, kjer je zdaj še morje, a bodo med gradnjo tako daleč naložili na milijone ton skal in kamnov, ki jih bodo izkopali. »Največji izziv ni gradnja predora, saj je tehnologija preizkušena, uporabili smo jo že pri tunelu Øresund med Dansko in Švedsko. Izziv je logistika izkopa tolikšne količine materiala – 3,2 milijona kubičnih metrov betona – v tako ozko območje.« S tovornjaki bi bilo to težko in uničujoče za okolje, zato bodo najprej zgradili pristanišče, da bodo material odnašali in prinašali z ladjami.
 

Naselje za delavce

V danskem podjetju poudarjajo ekološke vidike predora, ki po njihovem prepričanju ne bo prizadel morskega življa. Zanj je pokazala velik interes tudi lokalna in evropska javnost, in če je v Burgu na dan mojega obiska švicarski strokovnjak za požarno varnost odgovarjal na vprašanja lokalnih poročevalcev, je danski predstavnik gostil tudi skupino švedskih novinarjev. Veliko skandinavskih voznikov zdaj dela ovinek čez Dansko in bodo s predorom prihranili veliko kilometrov, Danci pa zmanjšali obrabo infrastrukture. Villemoes je poudaril, da bodo ti in drugi vozniki na koncu plačali predor, za zdaj pa je del sredstev zagotovila tudi Evropska unija. »Brez te podpore projekta ne bi bilo, saj ni dovolj lokalnega prometa, tukaj in na drugi strani živi le nekaj tisoč ljudi. To ni lokalni projekt, gre za evropske povezave. Zdaj je Fehmarnbelt ozko grlo, tovornih vlakov ni mogoče prevažati s trajekti.«



Tu bo avtocesta, je danski predstavnik podjetja Femern A/S pokazal na zeleno površino pred nama, malo naprej, prav tako na današnjih poljih, pa načrtujejo pravo pravcato mesto za 3000 delavcev. »Gradnja bo potekala osem let in pol in v tem času ni mogoče živeti v kontejnerjih. To bo četrto največje naselje na Lollandu.« Na koncu sem preizkusila potenciale boljše povezave med Skandinavijo in srednjo ter južno Evropo, saj sem za prečkanje Evrope od severa proti jugu rezervirala prostor v avtovlaku. V hamburški Altoni je zvečer čakala na vkrcanje na avtovlak dolga kolona vozil in medtem ko sem zjutraj izstopila v Münchnu, je švedska družina v mojem kupeju nadaljevala do tirolskega zimskega letovišča St. Anton am Arlberg.

Lahko si je predstavljati, da se bo z novimi povezavami poleti še več severnjakov odpravilo proti jugu – če bodo prepričali prebivalce Fehmarna in bližnjih nemških območij ter bodo čez slabo desetletje prvi avtomobili in vlaki res vozili po najdaljšem kombiniranem predoru na svetu.
________

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.