Do Unije kritična SNS šepa v poznavanju njene zgodovine (VIDEO)

Koliko Evrope poznajo kandidati? Včeraj se je v kvizu preizkusila četverica kandidatov iz LMŠ, danes objavljamo, kako so se odrezali v nacionalni stranki.

Objavljeno
15. maj 2019 12.00
Posodobljeno
15. maj 2019 13.46
Zmago Jelinčič ni znal točno našteti največjih evropskih gospodarstev, Alenka Jelenovič pa ne, kdo je v obdobju grške krize sestavljal trojko. FOTO: Arhiv Dela
Sandra Hanžič, Voranc Vogel
Sandra Hanžič, Voranc Vogel
Najmanjša parlamentarna stranka SNS v predvolilni kampanji ni bila kaj prida prisotna. V primerjavi z drugimi, ki se po državi vsak dan družijo z volivci in organizirajo srečanja z njimi, v stranki očitno stavijo na nastop na predvolilnih soočenjih.

Sestavljanje njihove liste je zaznamoval spor z Gregorjem Preacem, ki je bil sprva predviden kot nosilec, a se je kandidaturi odpovedal zaradi zahtev predsednika Zmaga Jelinčiča, da mu bo moral v primeru izvolitve od plače nameniti tisočaka in stranki petstotaka. Nosilno mesto je zato prevzel Jelinčič, pričakuje pa, da bodo dobili en sedež, čeprav kritik delovanja evropskih institucij ne skrivajo.



Prav nasprotno, Unije, kakršna je zdaj, je prepričan tako sam kot tudi preostala trojica javnosti manj znanih kandidatov, ne potrebujemo. Zavzema se, da bi Evropo uredili po načelu nacionalnih držav, drugouvrščeni kandidat Tomaž Krajnc, sicer ekonomist in direktor, je dejal, da lahko spremembe celini prinesejo le desnomisleči. Težko se je opredelil do največjega dosežka pravkar končanega mandata evropskega parlamenta, saj ga je zaznamovalo več slabih kot dobrih odločitev, začenši s tem, da so celino preplavili migranti, je dejal.



Prav za reševanje vprašanja migracij bi se, če bo izvoljena, najbolj zavzela medicinska sestra in dolgoletna članica Alenka Jelenovič, ki se je za kandidaturo odločila, da bi bil domači glas večkrat slišan v Bruslju. Podobno razmišlja Andrej Dočinski, predsednik slovenskega sindikata zdravstva SPUKC in predstavnik civilne iniciative slovensko-makedonskega prijateljstva, ki ni mogel izbrati najboljšega med nekdanjimi predsedniki evropske komisije, saj pravi, da so bili vsi po svoje nenavadni in škodljivi.



Naš kviz o poznavanju EU kandidatom ni bil najbolj pisan na kožo. Jelinčič je bil nekoliko netočen pri naštevanju največjih evropskih gospodarstev, saj je ob Nemčiji, VB, Franciji, Italiji namesto Španije naštel Poljsko, o kateri je poudaril, da raste počasi, a vztrajno, in ne sprejema evropskega diktata. Krajncu je težave povzročilo naštevanje treh nekdanjih prvih mož evropske komisije, spomnil se je le Joséja Manuela Barrosa, hkrati je za dvakrat podaljšal mandat predsednika EP.

Skoraj brez napak je s kvizom opravil Dočinski, ki je poznal tako maastrichtsko pogodbo kot tudi število poslancev v EP, Jelenovičeva pa ni znala našteti, kdo je v obdobju grške krize sestavljal trojko.

Pred kamero smo postavili polovico kandidatne liste SNS in jo povprašali o evropskih institucijah. Jutri bomo objavili, kako dobro jih poznajo v Levici.

Predvčerajšnjim smo predstavili, kako so se znašli v SD, včeraj, kako v LMŠ.